Simboli polpretekle zgodovine, 10. oktober 2014 ― Lokacija: Slovenija; Borovnica Avtor: Glej opis. Opis: Borovniški viadukt, poimenovan tudi kot most, je bil svetovno znana mojstrovina in največja zgradba na progi Dunaj – Trst. Železniška proga od Ljubljane do Celja je stekla leta 1849. Želeli so jo speljati do Trsta, a premagati je bilo treba največji težavi, Ljubljansko barje in vzpon na Kraško planoto. Njeno gradnjo so zaupali Carlu Rittru von Ghegi, ki je že imel izkušnje z gradnjo železnic. 561 metrov dolg in 38 metrov visok viadukt so delali sedem let, od 1850 do 1856. V tem času so v mehka barjanska tla zabili 4000 hrastovih pilotov, za 24 obokanih stebrov so porabili 31.600 m3 obdelanih kamnitih blokov, 31.000 m3 lomljenca in okoli 5 milijonov opek. Stroški gradnje so znašali dva milijona goldinarjev. Dvonadstropni viadukt, ki je v loku premoščal najožji del Borovniške kotline, je imel v zgornji etaži 25, v spodnji pa 22 obokov. Gradnja sama je potekala z nečloveškimi napori in za današnji čas s precej primitivnimi sredstvi. Ne glede na to je bil viadukt leta 1856, ko je čezenj zapeljal prvi vlak, prava tehnična in arhitekturna mojstrovina. Kot zanimivost - grajen je bil brez cementa. Na velikonočni četrtek, 10. aprila 1941, je stara jugoslovanska vojska zrušila sedem kolon Borovniškega viadukta. Italijanska vojska, ki je 13. aprila prišla v Borovnico, se je takoj lotila gradnje železne premostitve. Izdelava Roth-Waagnerjeve konstrukcije je trajala do 28. junija 1941, ko je progo odprl italijanski minister za promet Giovanni Host-Venturi. December 1944 je pomenil konec prometa prek viadukta. V številnihbombardiranjih od avgusta do decembra 1944 so ga močno poškodovali, promet pa je bil dokončno prekinjen 27. decembra, ko so bombe porušile železno premostitev v smeri Stare postaje. Ob umiku iz Borovnice je 5. maja 1945 zjutraj nemški pionirski oddelek razstrelil še preostanke konstrukcije, skušali so uničiti tudi Dolski in Jelenov oz. Dolinski most, a jim je zmanjkalo eksploziva. Po koncu dr