AirBeletrinin natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2025

AirBeletrinin natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2025

Airbeletrina, 3. oktober ― Uredništvo spletnega portala AirBeletrina tudi letos, štirinajstič zapovrstjo, razpisuje natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Rok za oddajo prispevkov je 3. november 2025 do polnoči. Žirija bo izbrala štiri finaliste. Glavna nagrada znaša 300 evrov. Na AirBeletrini objavljene in honorirane bodo tudi ostale tri izbrane kratke zgodbe. Njihove naslove bomo razglasili na ta veseli dan kulture, v sredo, 3. decembra, ob 18. uri, na svečanem večeru v Pritličju na Mestnem trgu v Ljubljani, kjer bomo prisluhnili tako poročilu žirije kakor tudi pogovoru z nagrajenkami, nagrajenci, ki bodo prejeli tudi lepo knjižno darilo. Tudi letos bomo izbrane štiri zgodbe in avtorico ali avtorja nagrajene razglasili na ta veseli dan kulture, v sredo, 3. decembra, ob 18. uri, v Pritličju na Mestnem trgu v Ljubljani. (Fotografija: Tara Caruso Bizjak) Vsak avtor sme sodelovati s samo eno zgodbo, ki naj bo izvirna in še neobjavljena. Zgodbe naj bodo v slovenščini, natipkane v pisavi Arial, z velikostjo pisave 12, razmikom 1,5 in obojestransko poravnavo. Dolžina zgodb naj ne presega 11.000 znakov brez presledkov. Besedila, ki ne bodo zadostila naštetim kriterijem, bodo izločena. Sprejemamo samo zgodbe v elektronski obliki. Zgodbo oddajte preko spletnega naslova https://beletrina.si/najboljsa-kratka-zgodba-2025/, kjer boste v okenca vpisali svoje osebne in kontaktne podatke: ime, priimek, poštni naslov, telefon, elektronski naslov ter psevdonim, pod katerim bomo prispevke posredovali žiriji. O zmagovalcu bo odločala tričlanska žirija, ki jo sestavljajo pisateljica in profesorica slovenščine dr. Vilma Purič, knjižna urednica na Beletrini Mateja Arnež ter literarni kritik in novinar Gašper Stražišar. Žirija si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli. Prejete kratke zgodbe bodo brali in ocenjevali (z leve) Mateja Arnež, Vilma Purič in Gašper Stražišar. (Fotografija: Tara Caruso Bizjak) Dogodek je del programa Bralna kultura, ki ga sofinancira Javna agencija

Jenkovi dnevi in predstavitev nominiranih za Jenkovo nagrado 2025 – novinarska konferenca, 8. 10. 2025 ob 12.00

Društvo slovenskih pisateljev, 2. oktober ― JENKOVI DNEVIinJENKOVA NAGRADA 2025 Zavod za turizem in kulturo Kranj, Kulturno društvo Simona Jenka – Šmonca MavčičeinDruštvo slovenskih pisateljev vas vljudno vabimo na novinarsko konferencoob naznanitvi Jenkovih dnevovinletošnjih nominirancev za Jenkovo nagrado. Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev v okviru Jenkovih dni, ki se oktobra vršijo v Kranju.  Novinarska konferenca bov sredo, 8. oktobra 2025, ob 12. uriv dvorani Društva slovenskih pisateljev,Tomšičeva 12, Ljubljana. Na novinarski konferenci bodo spregovorili: Marij Čuk, predsednik Društva slovenskih pisateljev,Darinka Kozinc, predsednica komisije za Jenkovo nagrado 2025,Klemen Malovrh, direktor Zavoda za turizem in kulturo KranjinRudi Zevnik, predsednik Kulturnega društva Simona Jenka – Šmonca Mavčiče. Prijazno vabljeni!

Obsojamo nasilje in zlorabe oblasti v Srbiji

Airbeletrina, 2. oktober ― Kot predstavniki mlajše generacije pisateljev in pisateljic želimo izraziti jasno podporo odprtemu pismu, ki ga je mednarodni PEN skupaj s centri iz nekdanje Jugoslavije naslovil na voditelje Evropske unije. Pismo opozarja na resno in alarmantno stanje v Srbiji, kjer so ogrožene temeljne človekove pravice – svoboda izražanja, pravica do mirnega zbiranja in varnost posameznika. Besede naših starejših kolegov in kolegic niso zgolj opozorilo, so nujen klic k odgovornosti. V Srbiji so ogrožene temeljne človekove pravice – svoboda izražanja, pravica do mirnega zbiranja in varnost posameznika. Ko novinarje in pisatelje preganjajo, ker opravljajo svoje delo, ko vidimo, da so naši kolegi v Srbiji tarče nasilja, in ko oblast namerno ustvarja ozračje strahu, vemo, da ne smemo molčati. Beseda je naše osnovno orodje, a je tudi naša odgovornost. Če je svoboda izražanja poteptana, je poteptana tudi naša prihodnost. Kar se dogaja v Srbiji, presega notranjepolitične napetosti. Gre za sistematično spodkopavanje zaupanja v pravo, v demokratične institucije in v samo vrednoto človeškega dostojanstva. Vsak napad na protestnike, vsaka utišana novinarska beseda, vsak primer samovoljne represije je opozorilo, da demokracija nikoli ni dana za vedno, temveč jo je treba vedno znova braniti. Kot poudarja pismo, je še toliko bolj skrb zbujajoče, da se to dogaja v državi, ki ima status kandidatke za vstop v Evropsko unijo. Če EU ob tem ostane pasivna opazovalka, ne bo šlo le za izdajo srbske družbe, temveč tudi za izdajo evropskih vrednot, ki naj bi bile temelj povezovanja narodov. Če je svoboda izražanja poteptana, je poteptana tudi naša prihodnost. Zato kot mladi književniki in književnice podpiramo svoje kolege in kolegice v Srbiji, pa tudi vse, ki se tam borijo za pravico do glasu. Hkrati pa pozivamo EU, naj posluša – ne le zaradi političnih interesov, temveč zaradi lastne kredibilnosti. Če Evropska unija resnično temelji na načelih svobode, enakosti in človekov

Osuđujemo nasilje i zloupotrebu vlasti u Srbiji

Airbeletrina, 2. oktober ― Kao predstavnici mlađe generacije pisaca želimo da izrazimo jasnu podršku otvorenom pismu koje je međunarodni PEN, zajedno sa centrima iz bivše Jugoslavije, uputio liderima Evropske unije. U pismu se skreće pažnja na ozbiljnu i alarmantnu situaciju u Srbiji, gde su ugrožena osnovna ljudska prava – sloboda izražavanja, pravo na mirno okupljanje i lična bezbednost. Reči naših starijih kolega nisu samo upozorenje, već i hitan poziv na odgovornost. U Srbiji su ugrožena osnovna ljudska prava – sloboda izražavanja, pravo na mirno okupljanje i lična bezbednost. Kada novinari i pisci budu progonjeni zbog obavljanja svog posla, kada vidimo da su naše kolege u Srbiji meta nasilja i kada vlast namerno stvara klimu straha, znamo da ne smemo da ćutimo. Reč je naš osnovni alat, ali i naša odgovornost. Ako se gazi sloboda izražavanja, gazi se i naša budućnost. Ono što se dešava u Srbiji prevazilazi unutrašnje političke tenzije. To je sistematsko potkopavanje poverenja u zakon, u demokratske institucije i u samu vrednost ljudskog dostojanstva. Svaki napad na demonstrante, svaka ućutkana reč novinara, svaki slučaj proizvoljnog ugnjetavanja je upozorenje da se demokratija nikada ne može uzeti zdravo za gotovo, već da se uvek iznova mora braniti. Kako se ističe u pismu, utoliko više zabrinjava to što se to dešava u zemlji koja ima status kandidata za pristupanje Evropskoj uniji. Ako EU ostane pasivni posmatrač, to neće biti samo izdaja srpskog društva, već i izdaja evropskih vrednosti, koje bi trebalo da budu temelj integracije naroda. Ako se gazi sloboda izražavanja, gazi se i naša budućnost. Zato kao mladi književnici i književnice stojimo uz naše kolege u Srbiji i uz sve one koji se tamo bore za pravo glasa. Istovremeno, pozivamo EU da sasluša – ne samo zbog političkih interesa, već i zbog sopstvenog kredibiliteta. Ako je Evropska unija zaista zasnovana na principima slobode, jednakosti i ljudskog dostojanstva, onda ćutanje nije opcija. Podržavamo

We condemn the violence and abuse of power in Serbia

Airbeletrina, 2. oktober ― As representatives of the younger generation of writers, we wish to express our clear support for the open letter that was addressed to the European Union leaders by PEN International, in cooperation with centres of former Yugoslavia. The letter draws attention to the serious and alarming situation in Serbia, where fundamental human rights such as freedom of expression, the right of peaceful assembly and the security of individuals are currently at stake. The words of our older colleagues are not just a warning, they are an urgent call to account. The letter draws attention to the serious and alarming situation in Serbia, where fundamental human rights such as freedom of expression, the right of peaceful assembly and the security of individuals are currently at stake. When journalists and writers are persecuted for doing their job, when we see that our colleagues in Serbia are being targeted by violence, and when the government is deliberately creating an atmosphere of fear, we know that we must not remain silent. Words are our basic tools, but they are also our responsibility. If freedom of expression is quashed, so is our future. The events in Serbia exceed internal political tensions. They represent a systematic undermining of trust in the law, in democratic institutions, and in the very value of human dignity. Every attack on protesters, every silenced word of a journalist, every case of arbitrary repression is a reminder that democracy is never granted forever, but must be defended again and again. As the letter points out, it is all the more worrying that this is happening in a country that is currently an applicant for membership in the European Union. If the European Union remains a passive observer, this will not only be considered a betrayal of the Serbian society, but also a betrayal of European values, which are supposed to be the foundation of the integration of nations. If freedom of expression is quashed, so is our future.
še novic