Airbeletrina, 25. april ― Serhij Žadan: Internat (Beletrina, 2024, prevod Primož Lubej in Janja Lubej Vollmaier) »Internat je fantastično napisana zgodba o vojni, in to takšna, da o vojni skorajda nič ne reče,« je o romanu Serhija Žadana v Airbeletrininem podkastu Območje lagodja povedal tokratni sogovornik Ervin Hladnik Milharčič. Novinar časopisa Dnevnik, publicist, prevajalec, avtor in vojni dopisnik nas je vodil skozi knjigo, za katero pravi, da je ni več izpustil, potem ko jo je vzel v roke. Zgodba Internata sledi učitelju ukrajinščine Paši, ki se v treh dneh prebija skozi nevarno, vojno območje, da bi iz internata rešil nečaka Sašo. Mesto so ravnokar zavzeli »oni drugi«, medtem ko območje Postaje, kjer živi, držijo »naši«. Žadan mojstrsko prikaže vojno, a ne z eksplicitnimi prizori nasilja, temveč jo govori skozi »poglede, pripombe, drobnarije«, skozi tesnobo, ki jo kažejo obrazi in njihova »zgrbljena telesa«. V romanu ni moralističnih sodb; Žadan do svojih junakov očitno goji veliko spoštovanje,  opisuje jih kot ljudi v položajih, nad katerimi nimajo nadzora. Paša sam sprva vztraja, da je »vedno na nikogaršnji strani«, a ga dejanja prisilijo k opredelitvi. Podobno kot romaneskne osebe se odločajo tudi ljudje, ko se znajdejo ujeti pot pokrovom vojne. Vztrajanje pri normalnosti sredi kaosa – pa najsi bodo to obiski literarnih večerov ali čiščenje ulic po bombardiranju – kaže na moč človeškega duha in identitete, ki je za Ukrajince, kot poudarja naš tokratni sogovornik, postala stvar »politične izbire«. Ervin Hladnik Milharčič, ki Ukrajino dobro pozna tudi s terena, je za Žadanova literarna dela izvedel leta 2022 v Kijevu. Izkazalo pa se je, da je poznal njegovo glasbo: »On je punkrocker, ima bend Žadan in psi.  Na odru ustvarjajo neznosen hrup. To je pošastna glasba … in je v popolnem nasprotju s tem, kar dela kot pisatelj in pesnik, ko je prav subtilno poetičen.« Serhij Žadan (1974) je eden ključnih glasov sodobne ukrajinske literature – pisatelj, pesnik, prevajalec,

Sodobnost, 24. april ― Mladi bralci so pridno poprijeli za pisala in počesali čopiče, saj ste nas presenetil z lepim številom odličnih likovnih in besednih stvaritev. Po dolgih urah prebiranja, ogledovanja in primerjanja smo prišli do letošnjih zmagovalcev:   I. stopnja: vrtec, 1. razred   Knjiga: Alberto Lot: Ujel sem škrata. Ilustriral Alberto Lot. Prevedel Vasja Bratina. NASLOV LIKOVNEGA IZDELKA: Jaz, škrat in Anžej na počitnicah. ali Knjiga: Vane Kosturanov: Deklica in mesto. Ilustriral Vane Kosturanov. Prevedel Aleš Mustar. NASLOV LIKOVNEGA IZDELKA: Deklica odkriva lepote narave.   Tule je imela žirija še posebej težko nalogo, saj bi z prekrasnimi izdelki otrok brez težav opremili veliko galerijo, a nazadnje smo vendarle sprejeli odločitev: Nagrajenci: 1. Učenci in učenke 1. razreda OŠ Sostro pod mentorstvom Jana Gačnika, ki so svoje imenitne likovne izdelke v batik tehniki ustvarjali pod naslovom Jaz, škrat in Anžej na počitnicah. Likovni izdelki so žirijo prepričali s prekrasnim izborom barv in uporabo zanimive slikarske tehnike, pri kateri se sliko najprej ustvari z voščenkami, potem se papir zmečka, ga pomoči v tempera barvo in zlika. Rezultat je čudovit, kot se lahko prepričate na fotografiji enega primerka umetnine, ki se nahaja levo spodaj. 2. Ronja Radović, Hana Kolar in Nola Papp iz 1. razreda OŠ Maksa Durjave Maribor, ki so po mentorstvom Tadeje Tomažič ustvarile čudovite umetnine na temo knjige Deklica in mesto. Žirijo je navdušil izrazit kontrast med sivino mesta in lepotami narava, ki jih deklica odkrije in z njimi polepša svoje mesto. Slednje je zdaj polno mavričnih barv, barv, metuljev in razigranega ptičjega petja.   Nagrajencem in njihovim mentoricam iskreno čestitamo za odlično ustvarjalno delo! II. stopnja: 2. razred   Knjiga: Federico Apel: Kaj bo zakuhal krokodil? Ilustriral Federico Apel. Prevedla Dušanka Zabukovec. NASLOV SPISA: Krokodila sem zalotil/-a, ko m

Airbeletrina, 23. april ― Na velikonočni ponedeljek je tuzemsko pot sklenil Jorge Mario Bergoglio (1936–2025), papež Frančišek, ena največjih in najbolj priljubljenih ikon naše dobe. Njegova avtobiografija Upanje, prva avtobiografija v zgodovini katoliške cerkve, ki jo je napisal papež sam in v kateri so zbrane tudi njegove zadnje misli in besede, bo pri Beletrini izšla v začetku junija. Z izidom slovenskega prevoda se bo tako uresničila papeževa prvotna želja, da njegovi spomini izidejo posmrtno. Upanje je njegov testament; duhovna, vere polna, pa tudi moralna, družbena in državljanska zapuščina. Fotografija: Getty Images, Lior Mizrahi Globoko osebna zgodba prinaša anekdote in doslej še neobjavljene zgodbe, poleg tega pa besedilo bogatijo doslej neobjavljene redke fotografije iz papeževega osebnega arhiva. Frančišek se je v delu osredotočil na nekatere ključne trenutke svojega pontifikata, hkrati pa odkrito, neustrašno ter preroško pisal o nekaterih najpomembnejših in najbolj spornih vprašanjih našega časa: vojni in miru, migracijah, okoljski krizi, družbeni politiki, položaju žensk, spolnosti, tehnološkem razvoju ter o prihodnosti Cerkve in religije. Izjemna pripoved bralca popelje na papeževo osebno in duhovno popotovanje od otroštva, ki ga je kot otrok italijanskih priseljencev preživel v Argentini, do trenutkov, ki so usodno vplivali na njegovo poklicanost in služenje. Knjiga je nastajala kar šest let, saj je papež prve spomine začel nizati že marca 2019. »Jorge Bergoglio je v katoliški skupnosti sprožal različne odzive, od zelo pozitivnih do skepse. Gre za osebnostno zelo zanimivega papeža, ki ni nagovarjal samo vernikov, zato vsako njegovo delo sproži veliko zanimanja,« pravi prevajalec knjige Janko Petrovec, dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana, danes odgovorni urednik Radia Koper. Fotografija: Pablo Leguizamon Papežu je pri pisanju avtobiografije pomagal urednik Carlo Musso. »Zelo študiozno se je poglobil v papeževo življen