Novice

knjižnice

Vabilo: Uvod v ravnanje z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli odprte znanosti

CTK, 4. februar ― Vabljeni na predstavitev spletne učilnice Uvod v ravnanje z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli odprte znanosti, ki bo v organizaciji projekta SPOZNAJ na sporedu 19. marca 2026 od 10.00 do 11.30 preko Zooma. Prva slovenska Moodle učilnica o ravnanju z raziskovalnimi podatki pregledno podaja osnovne informacije in priporočila o ravnanju z raziskovalnimi podatki v […]

CTK zaposluje! Iščemo strokovnega sodelavca/sodelavko v visokošolski dejavnosti

CTK, 4. februar ― Centralna tehniška knjižnica univerze v Ljubljani potrebuje nove okrepitve pri delu na izposoji, zato v svojo ekipo vabi osebo za delovno mesto strokovni sodelavec/sodelavka v visokošolski dejavnosti VII/1-II. Delo obsega: Zaželena znanja (ni nujno): Pričakovana izobrazba: visokošolska 1. stopnje, visokošolska strokovna (prejšnja) ali visokošolska 2. stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja). Zaposlitev se bo sklepala za 12 […]

Utrip domoznanstva: Naša krušna in vinska mati

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 3. februar ― Pravijo, da se ob kruhu in vinu odprejo ne le vrata hiše, temveč tudi vrata duše. Kot dokaz, da to drži, je Občinska knjižnica Braslovče v torek, 3. februarja 2026, v avli Doma kulture Braslovče v sklopu Utripa domoznanstva organizirala predstavitev življenjske zgodbe Rozalije Roter. Rozalijo Roter ali Pekovo Rozi pozna veliko ljudi. Ne samo v lokalnem okolju, ampak tudi širše po Spodnji Savinjski dolini – če ne osebno, pa po njenih pekovskih izdelkih. Marija Rančigaj je Rozi za njenih 80 let podarila darilni bon, s katerim ji je podarila ves ...
V beli preobleki

V beli preobleki

Knjižnica Zagorje, 2. februar ― Likovna skupina LIKI iz Kisovca vabi na razstavo slik z naslovom V beli preobleki. Razstavljena dela prikazujejo lepote zime – tišino zasneženih pokrajin, igro svetlobe na snegu ter čarobno vzdušje zimskega časa. Avtorji raziskujejo belino, mir in poetičnost narave, odete v sneg. Vabljeni na oddelek za odrasle

Literarno-glasbeno popoldne miklavških pogovornic Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu

Kamra.si, 31. januar ― Miklavške pogovornice Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu v sodelovanju s Krajevno knjižnico Miklavž pri Ormožu in Krajevno skupnostjo Miklavž pri Ormožu vabijo na Literarno-glasbeno popoldne, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, ob 15.30 uri v Kulturni dvorani Miklavž pri Ormožu. Miklavške pogovornice, ki se redno srečujejo na mesečnih pogovornih srečanjih v Krajevni knjižnici Miklavž pri Ormožu, bodo skupaj  z gosti in obiskovalci počastile Prešernov dan, slovenski kulturni praznik z literarno-glasbenim recitalom. Predstavile bodo nekaj Prešernovih pesmi in pesmi nekaterih drugih slovenskih pesnikov. Vabljeni tudi obiskovalci, da se predstavite z najljubšo pesmijo slovenskega pesnika.

Razstava Pisanje in branje v Petovioni

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi na ogled razstave Pisanje in branje v Petovioni, ki bo na voljo od 15. januarja do 28. februarja 2025 v ormoški knjižnici. Pisava je ena od temeljnih prvin civilizacije. Razvila se je kot pripomoček za beleženje gospodarskih podatkov, a hitro postala nepogrešljiva tudi pri zapisovanju religioznih, političnih, zgodovinskih in kulturnih vsebin. Rimljani so pisavo oblikovali pod vplivom Grkov in Etruščanov. Osnovno znanje pisanja in branja je imel precejšen del prebivalstva – predvsem v mestnih središčih. Rimljani so pisali na različne načine. Grafiti so se lahko pojavili na vsaki primerni podlagi – na keramiki, kovini, steni, ki se jo je dalo raziti z ostrim predmetom. Krajše spise, zapiske in korespondenco so zapisovali na z voskom prevlečene lesene tablice, kjer je bilo besedilo mogoče enostavno izbrisati in jih ponovno uporabiti. S peresom (calamus) in črnilom so pisali na papirus in pergament, včasih tudi na les, slonovino ali drugo podlago. Papirus, narejen iz istoimenske rastline, so uporabljali v obliki zvitkov (rotulus ali volumen), kar je tudi tipična oblika antične knjige. Najpogostejša oblika zapisov je povezana s sporočanjem lastništva ali avtorstva. Imena lastnikov najdemo vtolčena na številnih predmetih npr. na posodju ali vojaški opremi. Mojstri so svoje izdelke opremili s svojim imenom običajno v obliki pečata. S pečati so zapečatili tudi osebna pisma, uradne dokumente in pogodbe. Rimska država je razvila osupljiv administrativni aparat, ki je natančno predpisoval in dokumentiral gospodarsko in politično življenje. Računi, pogodbe, diplome, odloki in zakoni so se hranili v zasebnih ali javnih arhivih, najpomembnejši pa so bili zapisani v kamnu ali kovini. Vrhunec pismenosti predstavljajo literarna dela. Ta so bila hkrati temelj izobrazbe in vir razvedrila in so jih gotovo poznali v Petovioni. Na razstavi Pisanje in branje v Petovioni, ki je v Knjižnici Ormož na ogled od 15. januarja do začetka marca 2026, si lah

Gledališka predstava za otroke “Pričarani Prešeren”

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na gledališko predstavo za otroke "Pričarani Prešeren", v izvedbi čarodeja Luka Lovreca in Mateje Hržič, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, ob 9.30 uri v ormoški knjižnici. Vita ve, kdo je France Prešeren. O njem so se učili v šoli, videla je njegove knjige in slišala njegove pesnitve. Toda, rada bi ga zares spoznala. Morda celo srečala v živo. Se ji želja lahko uresniči? Ji lahko pri tem pomaga čarodej Luka? Morda pa ji lahko on pričara Prešerna! Ji bo uspelo spoznati največjega slovenskega pesnika?

Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas ob slovenskem kulturnem prazniku vabi na Dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, od 8.00 do 13.00 v ormoški knjižnici. Ob 9.30 vabljeni na gledališko predstavo za otroke "Pričarani Prešeren", v izvedbi čarodeja Luka Lovreca in Mateje Hržič.  Vita ve, kdo je France Prešeren. O njem so se učili v šoli, videla je njegove knjige in slišala njegove pesnitve. Toda, rada bi ga zares spoznala. Morda celo srečala v živo. Se ji želja lahko uresniči? Ji lahko pri tem pomaga čarodej Luka? Morda pa ji lahko on pričara Prešerna! Ji bo uspelo spoznati največjega slovenskega pesnika? Izvedeli boste na gledališki predstavi. Ob 11. uri prisluhnite Trobilnemu kvintetu Kulturnega društva Ormož in Bralnim klubom Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. Glasbeniki bodo pod vodstvom Slavka Petka poživili dogajanje z vsem dobro znanimi slovenskimi popevkami, s Prešernovimi pesmimi in mislimi o njem pa ga bodo dopolnili člani bralnih klubov Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Miklavške pogovornice. Vabljeni tudi k ogledu razstave Pisanje in branje v Petovioni, ki jo na ogled postavlja Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Spoznali boste razvoj in pomen pisave ter pismenosti v rimski Petovioni, načine zapisovanja ter videli replike rimskih pisalnih in bralnih pripomočkov kot so črnilnik, calamus, voščene tablice s stilusom, zvitke papirusa in pergamenta, pečatni prstan, rimske novce ... V času odprtosti knjižnice si lahko izposojate in vračate gradivo iz bogate ponudbe knjig, časopisov, filmov, glasbenih zgoščenk, igrač in didaktičnih pripomočkov. Na Dan odprtih vrat Knjižnice Ormož bomo vsem novovpisanim podarili letno članarino.
še novic