NUK,
24. april
―
DRAGOCENOSTI IZ PRETEKLOSTI razstava dijaških del s tematiko iz pravljice Makalonca
(
24.april 2025–, Kavarna NUK)
Zgodb o naklonjenosti in iskrenem prijateljstvu ne beremo samo v pravljicah; lepo je, da se kdaj pa kdaj zarišejo tudi v resničnem življenju ljudi. Fran Saleški Finžgar in Jože Plečnik sta z Makalonco ustvarila delo, ki nas očara z izčiščeno pripovedno besedo in mojstrsko dovršeno grafično podobo. V uvodu, ki ga je Finžgar zapisal ob drugi knjižni izdaji leta 1958 vidimo, kako je pisatelja in arhitekta bogatilo tudi iskreno in dolgoletno prijateljstvo.
Motiv o zvesti ljubezni in predanosti je rdeča nit, ki prepleta dogajanje v omenjeni ljudski pripovedi. Zgodba govori o pogumnem kraljeviču in vitezu Petrusu, ki očara prelepo cesarično Makalonco. Skupaj pobegneta iz kraljestva njenih staršev ter se po številnih nezgodah in dolgi ločitvi zopet srečata na Petrusovem dvoru, kjer Makalonca opravlja službo spletične. Sledi srečen konec s poroko, kot se za pravljico spodobi.
Vstop v pravljični svet ljudske pripovedi je dijakom predstavljal velik izziv. Naloge so se lotili na dva načina. Skupina dijakov iz drugega letnika je posamezne izbrane prizore predstavila skozi ilustracijo, kjer so se osredotočali na likovna izrazna sredstva ter svoje rešitve predstavili v živobarvnih podobah. Dijaki tretjega letnika so v svojih delih raziskovali mrežne sisteme ter ritmičnost oblik v grajenju kompozicije. Motive svojih del so iskali v izbrani pripovedi, kot tudi v Plečnikovih grafičnih podobah, ki dopolnjujejo in soustvarjajo strani v knjigi.
Fran Saleški Finžgar se je pri snovanju pripovedi opiral na staro ljudsko pravljico, ki jo je slišal še kot mlad študent na svojih popotovanjih po slovenskih planinah. Nastanek zgodbe bi lahko iskali v arabskih pravljicah iz Tisoč in ene noči, ji sledili preko Kitajske in nazaj do evropskega prostora. Preko ustnega izročila se je pripoved ohranila do danes. Po zaslugi Frana Saleškega Finžgarja jo lahko prebiramo