Novice

aktualno

Predavanje dr. Marka Freliha: Anton Codelli in njegov album iz Toga

Predavanje dr. Marka Freliha: Anton Codelli in njegov album iz Toga

SEM, 18. september ― Vabljeni na predavanje kustosa Slovenskega etnografskega muzeja dr. Marka Freliha o Antonu Codelliju in njegovem albumu iz Toga. Predavanje bo potekalo 16. decembra 2026, ob 17.00, v Narodnem muzeju Slovenije.  Baron Anton Codelli je bil eden najbolj zanimivih slovenskih izumiteljev, raziskovalcev in avanturistov. Med letoma 1911 in 1914 je v nekdanji nemški koloniji Togo v zahodni Afriki za podjetje Telefunken sodeloval pri vzpostavitvi prve brezžične radiotelegrafske povezave med Afriko in Evropo. Pri delu mu je pomagal Ljubljančan Leo Poljanec, skupaj pa sta nastanek postaje v Kamini ter življenje v Togu dokumentirala tudi s fotografskim aparatom. Iz tega gradiva je nastal obsežen fotografski album, ki poleg razvoja brezžične telegrafije prikazuje tudi vsakdanje življenje v Togu. Posebno zanimive so fotografije, povezane s snemanjem filma Bela boginja iz Wangore, ki velja za prvi igrani film, posnet na afriških tleh. O predavatelju Predaval bo dr. Marko Frelih, doktor arheoloških znanosti ter kustos za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju. Že vrsto let raziskuje stike Slovencev z neevropskimi kulturami, o albumu iz Toga pa je že leta 2007 pripravil tudi samostojno razstavo in monografijo.  Predavanje bo v sredo, 16. decembra 2026, ob 17. uri v Narodnem muzeju Slovenije, Muzejska 1, v Ljubljani.  Udeležba na predavanju je brezplačna, predhodne prijave niso potrebne. Ogled razstave v atriju Narodnega muzeja Slovenije je plačljiv po ceniku. Vljudno vabljeni!  
Zgodbe o mizoginiji

Zgodbe o mizoginiji

Airbeletrina, 18. september ― Sodobna irska pisateljica Claire Keegan je ena najbolj priljubljenih, prevajanih in nagrajevanih irskih avtoric kratke proze. Za vrhunsko stilistko in pretanjeno poznavalko človeške psihe so značilni izčiščenost, zgoščenost, jedrnatost, odsotnost vsakršnega patosa in pogled, ki z majhnimi, obrobnimi dogodki izpiše ključne poudarke, s katerimi pripoved spelje v povsem drugo smer. Gre za značilni mcgahernovski literarni prijem, pri katerem namesto avtorice bralec ob zapisanem in nezapisanem, skozi tišine, premolke in drobne namige razbira ključne, prelomne dogodke in s tem smisel zgodbe. »Bolj me zanima, kako deluje branje, kot pa biti pisatelj,« je povedala Keegan. »To je tisto, česar se poskušam naučiti sama ali deliti s svojimi študenti.« Kritiki pisateljico, katere najljubši avtorji so Joyce, Synge, Yeats in McGahern, razen s slednjim primerjajo tudi z R. Carverjem in A. P. Čehovom. The New York Times jo uvršča med »najspretnejše mojstre kratke proze«. Claire Keegan: V zadnjem trenutku: zgodbe o ženskah in moških / Prevedla Jerca Kos. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2026 (Zbirka Skratka). Claire Keegan, ki je leta 2009 v ciklu Literarne identitete Evrope gostovala v Ljubljani, živi in ustvarja na jugovzhodnem irskem podeželju, kjer se je kot najmlajša izmed šestih otrok leta 1968 rodila v katoliški družini. Domovino je prvič zapustila pri sedemnajstih letih, v času, ko so Irsko zaradi ekonomskih in restriktivnih družbenih razmer zapuščali številni mladi. Kot je povedala, je bil osrednji razlog njenega odhoda leta 1986 mizoginija in z njo povezana jeza, ker so jo v lastni državi zaradi spola obravnavali kot državljana druge vrste. Na Loyolovi univerzi v New Orleansu je študirala angleško književnost in politične znanosti ter po diplomi pridobila magisterija iz kreativnega pisanja na Univerzi v Cardiffu in filozofije na dublinskem Trinity Collegu. Poleg pisanja poučuje kreativno pisanje, od leta 2008 je članica Aosdáne, irske akademije umet

San Sebastian v znamenju mednarodnega filmskega festivala

Misli, 18. september ― V španskem San Sebastianu se nocoj začenja 74. mednarodni filmski festival. Za glavno nagrado zlata školjka se poteguje 17 filmov. Veteran nemške režije Werner Herzog bo nocoj prejel nagrado donostia za življenjsko delo, v soboto jo bo prejela še Naomi Watts. Na festivalu med drugim pričakujejo hollywoodska zvezdnika Brada Pitta in Penelope Cruz.

Najava javnega razpisa za povečanje odpornosti ogroženih kulturnih spomenikov

Ministrstvo za kulturo, 18. september ― Ministrstvo za kulturo bo predvidoma 25. septembra objavilo javni razpis za sofinanciranje projektov za zunanje ureditve za povečanje odpornosti ogroženih kulturnih spomenikov na območjih, ki so jih prizadele poplave in plazovi 4. avgusta 2023. Okvirna vrednost razpisanih sredstev v letih 2027 in 2008 je skupaj 3,5 milijona evrov.
3. 10. 2026 ob 11. uri: Predstavitev popisa izdelkov kovaške dediščine ob Dnevih evropske kulturne dediščine, Slovenski železarski muzej – Banketna dvorana Kolpern

3. 10. 2026 ob 11. uri: Predstavitev popisa izdelkov kovaške dediščine ob Dnevih evropske kulturne dediščine, Slovenski železarski muzej – Banketna dvorana Kolpern

Gornjesavski muzej, 18. september ― V sklopu Dni evropske kulturne dediščine bomo v sodelovanju z Zavodom Alkimist Laboratorium Mundi, predstavili popis izdelkov kovaške dediščine. Kovač Luka Ložar ugotavlja, da ima vsak slovenski kraj kakšen kovani izdelek, ki še ni evidentiran. S "Kovačijo na kolesih" bo kovaška dela najprej popisoval v osrednjem delu Slovenije, nato tudi širše. Želi(mo) ustvariti spletno bazo [...]

V Kranju začetek sedmega literarnega festivala Medvrsticami

Misli, 18. september ― Z odprtjem literarnega natečaja Nazaj v realnost in literarnim večerom z Vladimirjem Arsenijevićem se drevi ob 19. uri v Kranju začenja literarni festival Medvrsticami. Ta že sedmo leto v Kranj prinaša srečanja z avtorji, pogovore, delavnice in druge dogodke, ki knjigo postavljajo v dialog z družbo, umetnostjo in vsakdanjim življenjem.

Uveljavitev pariške mirovne pogodbe leta 1947

MNZS, 18. september ― Na državni praznik, 15. septembra, praznujemo uveljavitev pariške mirovne pogodbe leta 1947, ko je tudi uradno padla rapalska meja in ko so bili primorski Slovenci končno združeni s Slovenci v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Ohranjene fotografije večinoma ponazarjajo množično veselje, slavoloke, peterokrake zvezde in grafite na hišah s slogani v slavo Titu, partizanskim borcem, partizanskim […]
Prevajalec Aleš Berger osemdesetletnik

Prevajalec Aleš Berger osemdesetletnik

Misli, 18. september ― Književni prevajalec, urednik, kritik in pisatelj Aleš Berger danes praznuje 80. rojstni dan. Bil je urednik za prevodno književnost pri Mladinski knjigi, iz francoščine in španščine je v slovenski jezik prevedel številna dela. Prejel je več nagrad, leta 2017 tudi Prešernovo nagrado za življenjski prevajalski opus.
1977 Ljubljana – Nulta številka

1977 Ljubljana – Nulta številka

Stare slike (Cerknica), 18. september ― V svoji zbirki starih tiskov imam nulto številko revije Teleks, ki jo je zasnovalo uredništvo v okviru Časopisnega in grafičnega podjetja Delo. Ni povezana z romanom Numero Zero Umberta Eca, je prava, natisnjena izdaja, ki je izšla 1. aprila 1977. Nulta številka je prototip novega izdelka, ki omogoča testiranje vsebinske zasnove, preverjanje odziva bralcev in […]
še novic