Novice

dediščina

Dopolnilno strokovno izobraževanje za uslužbence v vzgojno-izobraževalnih zavodih (12. 03. 2026)

ZAC, 4. februar ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA, Ur. list RS, št. 30/2006, 51/2014) in v skladu z 10. členom Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. list RS, št, 66/2016) bomo v  Zgodovinskem arhivu Celje organizirali dopolnilno strokovno izobraževanje za uslužbence javnopravnih oseb, ki upravljajo […] The post Dopolnilno strokovno izobraževanje za uslužbence v vzgojno-izobraževalnih zavodih (12. 03. 2026) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
1935 Stari trg – O Starem trgu tiste pomladi, pa še o sveti Marjeti in kačah

1935 Stari trg – O Starem trgu tiste pomladi, pa še o sveti Marjeti in kačah

Stare slike (Cerknica), 4. februar ― Fotografija oziroma razglednica Starega trga neznanega avtorja je verjetno nastala okoli leta 1935 in na njej še ni značilne Mercinove hiše nasproti ljudske šole, v katero se je, čeprav nedograjeno, lastnik z družino pospešeno vselil tik pred začetkom vojne – njihovo šolsko stanovanje je res kmalu zasedla vojska, kot se je bal … Stari trg na […]
Občasne razstave: DFW C.V - Zgodba sestreljenega letala z gora nad Kneškimi Ravnami

Občasne razstave: DFW C.V - Zgodba sestreljenega letala z gora nad Kneškimi Ravnami

Tolminski muzej, 3. februar ― Leta 2018 je ljubiteljski raziskovalec na območju Bohinjsko-Tolminskih gora odkril dele neznanega letala iz prve svetovne vojne. V naslednjih letih so bila na območju strmoglavljenja opravljena arheološka izkopavanja, ki so z množico najdb potrdila, da gre za nemško letalo DFW C.V. Pri raziskovanju materialne dediščine konfliktov 20. stoletja se doslej o letalstvu ni veliko govorilo. Tudi o razbitinah padlega letala in rešenem letalcu iz prve ...
1971 Ljubljana – Študentsko naselje

1971 Ljubljana – Študentsko naselje

Stare slike (Cerknica), 3. februar ― Do nastanitve v Študentskem naselju pod Rožnikom v Ljubljani ni bilo prav enostavno priti. Po končani TŠSS leta 1969, se nas je kar nekaj vpisalo na Fakulteto za strojništvo. Tisto leto so reorganizirali študij strojništva v višješolsko in univerzitetno smer. Veliko dijakov tehnične šole nas je bilo prej v internatu na Vidovdanski ulici in prva misel […]
Muzejski večer z mag. Tatjano Dolžan Eržen in dr. Bojano Rogelj Škafar

Muzejski večer z mag. Tatjano Dolžan Eržen in dr. Bojano Rogelj Škafar

SEM, 2. februar ― Vabljeni na muzejski večer, posvečen etnologiji, raziskovanju izročila in življenjski predanosti stroki v četrtek, 5. februarja 2026, ob 18. uri, v Vojnomirovo dvorano Ullrichove hiše v Kranju,Tomšičeva 42. Gostji večera bosta Murkova nagrajenka za leto 2024, mag. Tatjana Dolžan Eržen iz Gorenjskega muzeja, ter prejemnica Murkovega priznanja za leto 2025, dr. Bojana Rogelj Škafar iz Slovenskega etnografskega muzeja. Njuno delo zaznamuje globoka ljubezen do etnologije, raziskovanja kulturne dediščine in razumevanja človeka v prostoru in času. Pogovor bo moderirala Saša Roškar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj.
Cerknica 1977/78 – 2. c razred

Cerknica 1977/78 – 2. c razred

Stare slike (Cerknica), 2. februar ― Cerknica, šolsko leto 1977/78, razredničarka Ivanka Štrukelj in 2. c razred slikani pred osnovno šolo Cerknica. V tem šolskem letu je učence 2. c razreda dobila v svoje varstvo učiteljica Ivanka Štrukelj. Na sliki je tudi njena hčerka Andreja, ki je mlajša od ostalih učencev. Tedaj se je vse dogajalo bolj spontano, enostavno. Kadar je […]
1943-45 Slovenija – Odporniška in zavezniška fotografija

1943-45 Slovenija – Odporniška in zavezniška fotografija

Stare slike (Cerknica), 1. februar ― Anglo-ameriški zahodni zavezniki so od leta 1943 naprej jugoslovanske in slovenske partizane obravnavali kot del skupnih zavezniških sil v boju proti nacifašizmu in z njimi navezali neposredne stike. V Glavni štab slovenske partizanske vojske je prva zavezniška misija prispela leta 1943, na območje Četrte operativne cone za Koroško in Štajersko pa spomladi 1944. Sicer pa […]

Literarno-glasbeno popoldne miklavških pogovornic Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu

Kamra.si, 31. januar ― Miklavške pogovornice Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu v sodelovanju s Krajevno knjižnico Miklavž pri Ormožu in Krajevno skupnostjo Miklavž pri Ormožu vabijo na Literarno-glasbeno popoldne, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, ob 15.30 uri v Kulturni dvorani Miklavž pri Ormožu. Miklavške pogovornice, ki se redno srečujejo na mesečnih pogovornih srečanjih v Krajevni knjižnici Miklavž pri Ormožu, bodo skupaj  z gosti in obiskovalci počastile Prešernov dan, slovenski kulturni praznik z literarno-glasbenim recitalom. Predstavile bodo nekaj Prešernovih pesmi in pesmi nekaterih drugih slovenskih pesnikov. Vabljeni tudi obiskovalci, da se predstavite z najljubšo pesmijo slovenskega pesnika.

Razstava Pisanje in branje v Petovioni

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi na ogled razstave Pisanje in branje v Petovioni, ki bo na voljo od 15. januarja do 28. februarja 2025 v ormoški knjižnici. Pisava je ena od temeljnih prvin civilizacije. Razvila se je kot pripomoček za beleženje gospodarskih podatkov, a hitro postala nepogrešljiva tudi pri zapisovanju religioznih, političnih, zgodovinskih in kulturnih vsebin. Rimljani so pisavo oblikovali pod vplivom Grkov in Etruščanov. Osnovno znanje pisanja in branja je imel precejšen del prebivalstva – predvsem v mestnih središčih. Rimljani so pisali na različne načine. Grafiti so se lahko pojavili na vsaki primerni podlagi – na keramiki, kovini, steni, ki se jo je dalo raziti z ostrim predmetom. Krajše spise, zapiske in korespondenco so zapisovali na z voskom prevlečene lesene tablice, kjer je bilo besedilo mogoče enostavno izbrisati in jih ponovno uporabiti. S peresom (calamus) in črnilom so pisali na papirus in pergament, včasih tudi na les, slonovino ali drugo podlago. Papirus, narejen iz istoimenske rastline, so uporabljali v obliki zvitkov (rotulus ali volumen), kar je tudi tipična oblika antične knjige. Najpogostejša oblika zapisov je povezana s sporočanjem lastništva ali avtorstva. Imena lastnikov najdemo vtolčena na številnih predmetih npr. na posodju ali vojaški opremi. Mojstri so svoje izdelke opremili s svojim imenom običajno v obliki pečata. S pečati so zapečatili tudi osebna pisma, uradne dokumente in pogodbe. Rimska država je razvila osupljiv administrativni aparat, ki je natančno predpisoval in dokumentiral gospodarsko in politično življenje. Računi, pogodbe, diplome, odloki in zakoni so se hranili v zasebnih ali javnih arhivih, najpomembnejši pa so bili zapisani v kamnu ali kovini. Vrhunec pismenosti predstavljajo literarna dela. Ta so bila hkrati temelj izobrazbe in vir razvedrila in so jih gotovo poznali v Petovioni. Na razstavi Pisanje in branje v Petovioni, ki je v Knjižnici Ormož na ogled od 15. januarja do začetka marca 2026, si lah

Gledališka predstava za otroke “Pričarani Prešeren”

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na gledališko predstavo za otroke "Pričarani Prešeren", v izvedbi čarodeja Luka Lovreca in Mateje Hržič, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, ob 9.30 uri v ormoški knjižnici. Vita ve, kdo je France Prešeren. O njem so se učili v šoli, videla je njegove knjige in slišala njegove pesnitve. Toda, rada bi ga zares spoznala. Morda celo srečala v živo. Se ji želja lahko uresniči? Ji lahko pri tem pomaga čarodej Luka? Morda pa ji lahko on pričara Prešerna! Ji bo uspelo spoznati največjega slovenskega pesnika?

Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas ob slovenskem kulturnem prazniku vabi na Dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, od 8.00 do 13.00 v ormoški knjižnici. Ob 9.30 vabljeni na gledališko predstavo za otroke "Pričarani Prešeren", v izvedbi čarodeja Luka Lovreca in Mateje Hržič.  Vita ve, kdo je France Prešeren. O njem so se učili v šoli, videla je njegove knjige in slišala njegove pesnitve. Toda, rada bi ga zares spoznala. Morda celo srečala v živo. Se ji želja lahko uresniči? Ji lahko pri tem pomaga čarodej Luka? Morda pa ji lahko on pričara Prešerna! Ji bo uspelo spoznati največjega slovenskega pesnika? Izvedeli boste na gledališki predstavi. Ob 11. uri prisluhnite Trobilnemu kvintetu Kulturnega društva Ormož in Bralnim klubom Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. Glasbeniki bodo pod vodstvom Slavka Petka poživili dogajanje z vsem dobro znanimi slovenskimi popevkami, s Prešernovimi pesmimi in mislimi o njem pa ga bodo dopolnili člani bralnih klubov Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Miklavške pogovornice. Vabljeni tudi k ogledu razstave Pisanje in branje v Petovioni, ki jo na ogled postavlja Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Spoznali boste razvoj in pomen pisave ter pismenosti v rimski Petovioni, načine zapisovanja ter videli replike rimskih pisalnih in bralnih pripomočkov kot so črnilnik, calamus, voščene tablice s stilusom, zvitke papirusa in pergamenta, pečatni prstan, rimske novce ... V času odprtosti knjižnice si lahko izposojate in vračate gradivo iz bogate ponudbe knjig, časopisov, filmov, glasbenih zgoščenk, igrač in didaktičnih pripomočkov. Na Dan odprtih vrat Knjižnice Ormož bomo vsem novovpisanim podarili letno članarino.
1954 Trst – Jadranski koledar

1954 Trst – Jadranski koledar

Stare slike (Cerknica), 31. januar ― Jadranski koledar je bil vsakoletni zbornik, ki je izhajal v Trstu od leta 1951 do leta 2011. Bil je nadaljevanje publikacije Koledar osvobodilne fronte za Svobodno tržaško ozemlje. Jadranski koledar je z dovoljenjem vojaške uprave v Trstu, ki je bil takrat še pod Zavezniško upravo v Svobodnem tržaškem ozemlju, tiskala tiskarna Založništva tržaškega tiska. Odgovorni […]
še novic