Natečaj Kraška hiša, 18. december 2014 ― Pred nekaj leti sem RD Pliska in Hostlu Pliskovica pomagala pri projektu, ki se je navezoval na stare igre in življenje včasih. Glavni del moje naloge je bil popisati igre, kar sem storila prek pogovorov s starejšimi vaščani Pliskovice in okoliških vasi. Ker so pogovori potekali sproščeno, sem si poleg iger zapisala še veliko zabavnih, mogoče presenetljivih, a vendar resničnih značilnosti tistega časa. Izbor teh ponuja v branje, kot zanimivost oz. kot enega izmed načinov prikaza tistega časa. Življenje otrok, ki so danes v svojih sedemdesetih in osemdesetih letih, ni bilo vedno lahko, saj sta jih zaznamovali revščina in vojna. Večina teh otrok je že zelo zgodaj pričela z delom na domači kmetiji ali pašo. Situacijo je včasih še otežila bolezen ali smrt staršev. Obveznosti teh otrok bi lahko delili na »poletne« in »zimske«. Poleti je med opravili prevladovala paša in pomoč na polju, od zimskih prigod pa smo največkrat zasledili opise dogajanja pri »šporgerti.« Pri šporgerti so čistili fžu, molili, pravili pravce, kuhali žganjce ... Dekleta so takrat veliko plela iz domače ovčje volne (šale, nogavice ...).  Volno so same tudi pripravile. »Pojali so skuzi, vsak na svojmi konci na gmajni.« Da bi kaj zaslužili so lovili veverice in iskali jajca vran. Zadnja so prodali lovcem, ki so jih uničili. Za vsako prodano jajce so dobili nekaj čentežimov. Lovci so jajca razbili, ker je bilo vran preveč. Ulovljene veverice so prodajali Italijanom za 5 lir. Italijani so jih imeli za okras kot hišne ljubljenčke.  5 lir je bilo veliko denarja, saj je bila to ena žurnada. Za 1 liro si dobil 10 cigaretov populare, 5 lir pa je bilo enakovrednih petim litrom vina. Po vojski na Besinju je bila žurnada 10 lir, prej pa kot že rečeno 5 lir. Prostovoljen vojak na Besinju je bil plačan 20 lir. V času velike revščine (takoj po vojni) so kopali zemljo za delat sirkove škrtače – izkopali so korenike sirka, jih pobrali, očistili in naredili škrtače. Menjali so jajca in