Natečaj Kraška hiša, 12. januar 2015 ― Vernakularna arhitektura, kolikor je še imamo, priča o naši preteklosti in je hkrati najbolj gospodarna ter preverjena, kljub alternativam, ki jih poznamo danes. Obnova obstoječe vernakularne arhitekture ali prenova kot taka je eden izmed stebrov trajnostnega razvoja, ki naj bi bili vodilo razvojne politike v sodobnem svetu. In čeprav je veliko držav, med njimi tudi Slovenija, podpisalo in sprejelo smernice trajnostnega razvoja [1] , se ta ne prakticira v tolikšni meri, kot bi bilo potrebno. To se najpogosteje dogaja, ker ni primernega kadra, ki bi za to skrbel, ni preverjenih učinkovitih ukrepov in niti dovolj dobrega poznavanja smernic trajnostnega razvoja. Razlogi, da je prenova eno izmed vodil trajnostnega razvoja, so utemeljeni z vidika različnih področij in z velikim spektrom dobrin in vrednot, ki jih ima vernakularna arhitektura. Z ekonomskega gledišča je v obstoječo arhitekturo že vloženo veliko dela, znanja, energije in je torej povsem logično, da izkoristimo vložen material in energijo ter jo zgolj nadgradimo in prilagodimo svojim potrebam. K temu sodi tudi infrastruktura, ki je že urejena ob obstoječih objektih. V nasprotnem primeru, ko se odločimo za novogradnjo na mestu že obstoječe stavbe, pa moramo vložiti veliko energije in kapitala, da bi najprej pripravili počiščen prostor, nato pa z vnovičnim vložkom kapitala in energije zgradili novo stavbo. Teorijo še podkrepi dejstvo, da je gradbeništvo s sorodnimi vedami eden največjih porabnikov energije na svetu (www.vernaculararchitecture.com, 10. 1. 2011). Naravni materiali, ki so jih uporabljali naši predniki, preverjeno ugodno vplivajo na naše zdravje, medtem ko vpliv današnje finančno ugodnejše gradnje na zdravje ni preverjen. Ravno tako velja, da ima starejša arhitektura poleg preverjenih materialov tudi najbolj učinkovite rešitve, saj so te nastajale v sožitju s prostorom, v katerem so uporabljene, ter so poleg vsega preverjene skozi stoletja. Tega pa ne moremo trditi za rešitve, ki