Radio Študent, 26. oktober 2015 ― Pozdravljeni v 6. emisiji oddaje Hertz arhitektur; najbolj arhitekturni oddaji na Slovenskem ta hip. Tema nocojšnje oddaje se je začela zarisovati med pisanjem teksta za 4. emisijo Hertz Arhitektur. Med raziskovanjem in študijem literature za oddajo Arhitekt, paradigma, zgodovina smo se seznanili z dvema nemškima arhitekturnima teoretikoma iz 19. stoletja; Karlom Botticherjem in Godfriedom Semperjem. V današnji bomo predstavili omenjena protagonista in izpostaviti nekatere izsledke, na podlagi katerih bomo v naslednji oddaji izvedli nekakšen re-shuffle njune teorije v manjšinjsko tektoniko. Preden se zakopljemo v njune teorije, je potrebno predstaviti določene pomembne zgodovinske okoliščine prve polovice 19. stoletja, ki vplivajo na njuno delo. V ekonomskem in tehnološkem smislu smo v času polnega razmaha industrializacije, pojava masovne proizvodnje, odkritja novih materialov in poplave tehničnih inovacij. Leta 1851 je v londonskemu Hyde parku postavljena Kristalna palača, v kateri je prirejena Velika razstava, ki propagira liberalno meščansko ideologijo in tehnološki napredek. Na področju vednosti smo priča uveljavljanju znanosti, ki izpodriva religiozno razlago bivajočega: arheološka odkritja v mali Aziji, Egiptu in Perziji ter dognanja na področjih geologije, lingvistike in etnologije zavračajo biblijsko verzijo nastanka sveta in njegovo starost prestavljajo v daljno preteklost. Politični kontekst določa revolucionarno vrenje; leta 1830 se zgodi druga francoska revolucija, leta 1848 pa pomlad narodov. Meščanski sloj pridobiva vedno več politične moči, aristokracija pa mu je primorana podeliti koncesije v obliki republikanskega političnega sistema. Oblikujejo se nacionalne države, kapitalizem se nahaja v fazi imperializma in postaja prevladujoč globalni produkcijski način. V umetnostno-zgodovinskem smislu smo v tem času kljub premikom v sferah ekonomskega, tehnološkega, spoznavnega in političnega priča množici historičnih stilov; neo-paladianizmu