Radio Študent, 23. november 2015 ― Spoštovane, spoštovani. Sedmi HA lovi mesečni ritem pojavljanja v etru RŠ. Vse od prve oddaje smo se ukvarjali s poskusi razumevanja določenih arhitekturnih institucij, idej, izobraževanja, objektov in tudi samih teoretskih del na področju arhitekture, resnici na ljubo pa razloga za obstoj doslej še nismo osmislili ali vsaj ne pojasnili. Čemu se ukvarjati s teorijo arhitekture? Dosedanje oddaje povezuje določena brezzveznost, ki se na raznolike, nedokončane načine dotika in na tavajoče se načine išče svoj objekt. To je seveda lahko nekaj slabega, toda da bi v samem teku oddaje lahko naredili korak naprej k temu, čemur bi lahko rekli neko vedenje o arhitekturi in znotraj tega teorija o arhitekturi, je treba prej vsaj na začetku predvsem bloditi. Kako razumeti arhitekturo? Naj jo razumemo skozi njeno teorijo? Toda, ali jo potrebujemo predhodno, da bi razumeli arhitekturo, ali pa se potreba po teoriji pojavi kot posledica ukvarjanja z arhitekturo? Je teorija arhitekture sploh primeren vednostni sistem za nekaj, kar se lahko tudi mimo teoretskih opredelitev smatra za arhitekturo? Kaj tu kaj določa? Ali med arhitekturo, tukaj mislimo na same objekte, arhitekturno produkcijo, upravni in ekonomski status arhitekta, in teorijo arhitekture sploh mora nujno obstajati neko razmerje ali pa pač ne? Začnimo z navedbo treh različnih oblik nanašanja teorije o arhitekturi na svoj objekt. Prvič. Nekakšna, že obstoječa vednost o arhitekturi "vidi", da je nekaj, kar že sama smatra za arhitekturo, na primer nek arhitekturni objekt, palača kakšnega bogatega beneškega trgovca, zgrajeno in obstoječe v skladu z vednostjo, ki je njej lastna, sam objekt pa to, kar vednost dopolnjuje in potrjuje. Enostavnost. Drugič. Nekakšna, že obstoječa vednost o arhitekturi "prepozna", da je nekaj, česar sama še ne smatra za arhitekturo, vzemimo ponovno nek arhitekturni objekt, tokrat mongolski šotor, že prisotno in že obstoječe brez posredovanja sorodnega formaliziranega vednostnega sist