UČNA URA O POKROVITELJSTVU V ARHITEKTURI

OUTSIDER, 8. januar 2016 ― Soseska socialnih stanovanj Centre Village v kanadskem celinskem mestu Winnipeg je bila zgrajena leta 2010. Projektanti, mlada in prodorna ekipa “5468796 Architecture”, so za varnostno problematično in rasno segregirano sosesko, kjer močno prevladujejo imigranti iz Afrike in Bližnjega vzhoda, zasnovali sosesko 25 bivalnih enot. Te po velikosti segajo od enosobnih do štirisobnih stanovanj, prav vsa [&hellip

Vitruvius 10/1: KAKO STE SPLOH ZDRŽALI BREZ MENE?

OUTSIDER, 7. januar 2016 ― 10 – Kdo je ta tip Stirling? – Lili Sanela? – Ne govori s tabo. – Na vertigu ni nobenega zadetka, samo poštni predal v Stirlingu. Kako creepy-ass moraš biti, da nimaš na vertigu nobenih zadetkov? – Kaj je to poštni predal? – FML, resno. – Poštni predal je vintidž zadeva, kamor so ti včasih [&hellip

Dobra znamenja: apokalipsa za vsakdanjo rabo

OUTSIDER, 7. januar 2016 ― Neil Gaiman, Terry Pratchett : Dobra znamenja Ker je 4. številka revije Outsider posvečena temi fantazija, na spletu objavljamo zapis Tomaža Bešterja o knjigi, navdahnjeni s čudeži – in fantazijo. Čudež kot izraz hrepenenja po tistem, kar je onstran časovne premice mojega in tvojega dosega. Nekaj, kar je kategorično nedosegljivo in tisto, o čemer lahko [&hellip

Celovita urbana prenova – Izkušnje Dunaja, Salzburga in Ljubljane

Inštitut za politike prostora, 7. januar 2016 ― Publikacija Celovita urbana prenova, ki sta jo konec leta 2015 skupaj pripravila IPoP in prostoRož, obravnava celovito urbano prenovo skozi primere dobre prakse iz soseščine – primera Dunaja in Salzburga ter domač primer ljubljanskega Savskega naselja. Zadnji del publikacije je priročnik za izvajalce urbane prenove z naborom orodij, predstavitvijo načel ter napotki za mesta in [...]

Pisma bralcev: O pravilih igre in pravih arhitektih

OUTSIDER, 6. januar 2016 ― V aktualni številki revije Outsider smo objavili poglavje z naslovom »Pravila igre«. Vsebino poglavja smo zasnovali v želji po razumevanju razkoraka med arhitekturno stroko in prakso. Zakaj je Slovenija kljub 200 novim arhitektom letno (približno toliko jih vsako leto z diplomo oz. magisterijem zaključi študij) stihijsko posejana s predimenzioniranimi barvno neustreznimi stanovanjskimi objekti? V poglavju [&hellip

HIŠA, KI SE JE OBRNILA VASE – POHLEP PO AVTENTIČNOSTI, 2. DEL

OUTSIDER, 5. januar 2016 ― Prejšnji teden smo obiskali hišo Dennisa Seversa, ki jo je lastnik preuredil v čutno gledališče preteklosti. Na nasprotnem, zahodnem robu londonskega Cityja, na obsežnem trgu Lincoln Inn Fields, stoji neka druga hiša, ki si podobno kot Seversova rada lasti pridevnik »avtentična«; v nasprotju s Seversovo hišo gre za eno starejših londonskih inštitucij, ustanovljeno že leta [&hellip

Vitruvius 9/1: ZADNJI DNEVI KLEMENTINE HAGENBOHM

OUTSIDER, 4. januar 2016 ― 9 Seveda se je izkazalo, da višji inšpektor Paddy Scotch na ponovnem zaslišanju pripravnikov v biroju Vitruvius, ki ga je zahteval duševni mir narednice Kleinfrankenheim in prekinila razglasitev neželjenega novega vodje biroja, ni izkopal ničesar pomembnega. Kot je vedel že prej, so bili vsi pripravniki ob uri zločina v pisarni Jesenski salon in zaposleni z [&hellip

TUHTANJE PO ZAMEJSKO

OUTSIDER, 3. januar 2016 ―  Manjša inventura zdomca za tipkovnico. Misli z druge strani meje. Soočen z manjšo inventuro se sprašujem, koliko se je v zadnjih šestih letih, odkar živim in delam v Londonu, spremenil moj pogled na Slovenijo? Kaj mi o razlikah med zdajšnjim delovnim okoljem in domačim prostorom govorijo izkušnje? Kje se kažejo priložnosti in pomanjkljivosti na obeh [&hellip

Vitruvius 8/1: NAVADNO ALI HIŠNO ZLOBO JE TREBA VKLJUČITI V IGRO ZA VELIKE IDEALE

OUTSIDER, 31. december 2015 ― 8 Ko Frank L. svojega očeta sliši izgovoriti ime naslednjega vodje biroja Vitruvius, družinskega podjetja, ki bi ga kot edini preživeli sin pri oseminšestdesetih moral po vseh pravilih, zakonih človeka in bogov naslediti on, pravzaprav ni zares presenečen: to je le tiste vrste razočaranje, ko se človeku kot pravilne še enkrat izkažejo vse negativne predpostavke, [&hellip
Kaj nam je prineslo 2015?

Kaj nam je prineslo 2015?

Inštitut za politike prostora, 30. december 2015 ― Spet je čas za letno inventuro in tudi na IPoP pregledujemo kaj je ostalo pod črto v letu, ki se končuje. Lani smo Dedku Mrazu obljubili, da bo 2015 leto sodelovanja in nadgradnje obstoječih aktivnosti. Obljubo smo držali. A ne le to. Kaj smo napovedali lani? Lani smo obljubili, da bomo v okviru delovne skupine [...]

SPLETNIH TOP 5 LETA 2015

OUTSIDER, 30. december 2015 ― Prvo leto revije in spletne strani Outsider se počasi izteka. Preden preberemo še zadnje letošnje nadaljevanje spletne milnice Vitruvius, preden ogrejemo pečico in položimo penino na hladno, je čas, da na hitro pogledamo nazaj na pretekle mesece. Spletna stran Outsider je začela z delom vzporedno z revijo maja 2015 in od takrat se je na [&hellip
TEKTONIKA DRUGIČ

TEKTONIKA DRUGIČ

Radio Študent, 29. december 2015 ― Današnja oddaja je najprej nadaljevanje oktobrske oddaje o tektoniki, hkrati pa tudi poskus povezave petih oddaj na temo političnih dimenzij arhitekture v bolj ali manj koherenten skupek. V prejšnji oddaji z naslovom Tektonika prvič: Karl Botticher in Gotfried Semper smo predstavili teoriji tektonike teh dveh nemških avtorjev; podali smo zgodovinske okoliščine, ki so vplivale na njuno misel in opisali razmerje med obema avtorjema oziroma povezave med njunim arhitekturno-teoretskem delom. Pri tem nas je zanimal predvsem konceptualni par jedrne in umetnostne forme oziroma dvojica kernform/kunstform. Kot smo povedali v zaključku prejšnje oddaje, nas pri tem zanimajo možne družbene, politične in ekonomske implikacije jedrne forme in možnost neke specifične prakse arhitekture, ki se drugače umešča na teren družbenega, političnega in ekonomskega. Opomniti moramo, da tu s pozitivnim etičnim programom šele pričenjamo, zato te oddaje ne gre jemati kot dovršen etični kodeks, ampak bolj kot oblikovanje nekakšne delovne hipoteze. Pa začnimo: “Jedrna forma arhitekturnega elementa je mehansko nujna in ima statično funkcijo”, pravi Botticher, vendar ne moremo reči, da ta definicija v celoti definira obliko, lastnosti in funkcijo nekega konstrukcijskega elementa. Vzemimo za primer kos opeke kot paradigmatski primer osnovnega gradnika arhitekture. Njegova trdnost mora biti dovolj velika, da prenaša tlačne obremenitve sestava, ki ga tvori, njegova specifična oblika oziroma razmerje stranic pa omogoča, da je osnovni modul mogoče uporabiti v čim več različnih situacijah in kombinacijah. Tako lahko iz zelo enostavne oblike z upoštevanjem lastnosti materiala proizvedemo širok nabor gradbenih sestavov: enoslojne ali večslojne zidove, stebre, loke, oboke, kupole in še kaj bi se našlo. Kljub temu pa verjetno drži, da razlog za zgodovinsko preverjen uspeh opečnatega zidaka tiči tudi v možnostih njegove rabe v procesu gradnje; enostaven je za prenašanje, rokovanje in vgrajevanje

Vitruvius 7/1: MARTIN MONOKEL

OUTSIDER, 28. december 2015 ― 7 Po zaslišanju družinskih članov in zaposlenih v biroju je tabla PRIMER: KOKON prekrita s fotografijami vpletenih, skicami trupla iz različnih kotov, forenzičnimi izvidi in zapiski o alibijih (slabih in zato verjetnih), koristih in neugodnostih, ki jih je za posameznega Hagenbohma utegnila povzročiti Danielova smrt. Po tednu preiskave PRIMERA: KOKON je višji inšpektor Paddy Scotch [&hellip

Gradišnikova ordinacija

OUTSIDER, 28. december 2015 ― Zakaj si avtor, sicer pisatelj in prevajalec, s svojimi klient(kam)i zgolj e-dopisuje in kako da je lahko ta unikatna oblika svetovanja uspešna Moja ordinacija je virtualna, ker bi mi redne seanse v živo preveč zajedale v moje siceršnje književniško delo. Poleg tega sem povečini na tujem. Ta oblika svetovanja sumljivo diši po »Dragi Heleni«, a [&hellip
še novic