Radio Študent, 24. april 2016 ― Kak mesec nazaj, morda nekoliko več, je odjeknilo - Mestna občina Ljubljana namerava junija 2016 začeti z rušitvenimi deli na območju nekdanje tovarne Rog, ki je v zadnjih desetih letih postalo ... prostor združevanja neformalnih oblik druženja in odraz samoniklih družbenih interesov ter potreb. Izpraznjeni tovarniški prostori so bili ponovno naseljeni; naseljeni deloma, naseljeni začasno, morda pa nikoli povsem. Grajene strukture, ki niso nudile drugega kot streho nad glavo in zidove, nadstropja in stopnice in veličastno teraso, so postale zatočišče teh in onih skupin, iniciativ in organiziranj. V četrtek, enaindvajsetega aprila, je v Rogu potekal simpozij Tovarna Rog med politiko MOL in samoorganizacijo, ki je ob napovedani rušitvi skušal najti pot iz nastale situacije in premisliti o lastnem organiziranju, da bi soočenja z mestnimi oblastmi lahko postala tvornejša in bi lahko preprečila izvedbo ureditve Roga na način, kakor je ta bil zamišljen v javnem natečaju iz leta 2008 in je povzemal Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Strategijo razvoja kulture Mestne občine Ljubljana v obdobju 2008-2011. Leta 2014 so na podlagi neuspešnega razpisa za iskanje zasebnega partnerja na strani občine sklenili, da ostaja edina stvarna uresničljiva možnost ta, da se projekt revitalizacije Roga omeji na 1. fazo, pri čemer bi od zasebnega dela projekta ostala zgolj gradnja kletne garaže, medtem pa bi se lahko izvedla prenova osrednje tovarniške ladje in tovarniškega dvorišča v center sodobnih umetnosti, ki se ju v projektni nalogi obravnava kot javni del programa.  Ob tem, da se splošna problematika Roga na valovih Radia Študent redno predstavlja in vključuje mnoge vidike, bo tokratni Hertz arhitektur skušal izstreliti nekaj trajektorij, ki zadevajo razmislek o Rogu kot o arhitekturi in kot o prostoru, kakor je bilo tej temi na simpoziju mogoče slediti. Tako je bilo. Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora je vprašanje glede prenove Roga poda