Radio Študent, 25. september 2016 ― Pozdravljene, pozdravljeni. V tokratnem HA-ju se bomo ukvarjali s politiko, ki se dotika arhitekture in urejanja prostora, na način, da bomo naredili manjši pregled nad agendami, ki bdijo nad tem, kaj bi naj arhitektura bila ali pa bi to morala postati. Skušali bomo opaziti umeščenost zapovedovanj teh dokumentov v nekem času in v neko hierarhijo ter si zadali nalogo, da izluščimo, kako nastopajo in kaj je njihov pomen. Najbrž tej temi še lep čas ne bi posvetili pozornosti, če nas ne bi nekje že konec avgusta vzdramil dokument Arhitektura za ljudi. Kakor navajajo avtorji, velja Arhitektura za ljudi za »strateški dokument arhitekturne politike Slovenije«, s katero se bo, prvič, uveljavila evropska kulturna politika s področja arhitekture in se bo, drugič, postavil »okvir za dolgoročno razpravo o nacionalni arhitekturni politiki«. Prvič, osnovni parametri onkraj vsebine. Priprava dokumenta izhaja iz ambiciozno zastavljenega Nacionalnega programa za kulturo za obdobje 2014 - 2017. V njem je opredeljeno, da predstavlja cilj tega obdobja vzpostavitev »celovite arhitekturne politike«, za kar pa so predvideni ukrepi: imenovanje medresorske skupine za pripravo arhitekturne politike, izdelava in sprejem arhitekturne politike, izvajanje in evalviranje arhitekturne politike v vseh segmentih. Kakor je nadalje zapisano, Ministrstvo za kulturo smatra, da bi si z arhitekturno politiko prizadevalo za spodbujanje zavedanja, pozor, da ima arhitektura ključno vlogo pri spodbujanju nastanka ustvarjalnih držav, regij in mest, pri katerih trajnostni razvoj sloni na novih dejavnikih konkurenčnosti, med katerimi so pomembne povezave med kulturo in industrijo. Prav tako je zapisano, da cilj arhitekturne politike ne namerava biti zgolj sprejemanje posameznih zakonskih aktov, pač pa bo arhitekturna politika predstavljala, pazite tole, okvir zavedanja in razprave o kulturnem in gospodarskem pomenu arhitekture v družbi s poudarjeno vlogo pri razvoju socialne države, pri čemer bo