Pogovor s prejemnico Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker

Borštnikovo srečanje, 19. oktober 2023 ― Slovenski gledališki inštitut vsako leto jeseni pripravi pogovor s prejemnikom ali prejemnico Borštnikovega prstana. Najvišje igralsko odličje za življenjsko delo pri nas je letos prejela vrhunska igralka Nataša Matjašec Rošker, prvakinja Drame SNG Maribor.  "Esenca njene igre je neulovljiva, izmika se kategoriziranju, saj se v svojem igralskem iskanju nikoli ne ustavi, pač pa neprestano išče nove igralske poti in izrazna sredstva. Slednjega se ne poslužuje zaradi drugačnosti per se, pač pa z iskanjem nekonvencionalnih rešitev prodira globlje v uprizoritev, igralsko kreacijo, vlogo, odnose, stanja … Svoj igralski modus operandi oblikuje do perfekcionističnih nians, detajlov, na novo izumlja oblike, ki jih gradi na stičišču raznovrstnih umetniških polj. In čeprav je večji del svoje kariere posvetila najrazličnejšim zvrstem znotraj dramskega gledališča, so ji blizu eksperimentalne in laboratorijske forme, tudi lutkovno gledališče in film," je zapisala dramaturginja Maja Borin v utemeljitvi nominacije za Borštnikov prstan.   Pogovor z letošnjo prejemnico Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker bo, v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta, naslednji četrtek, 26. oktobra 2023, ob 18. uri vodila teatrologinja Ana Perne.   Vljudno vabljeni!

Večerova nagrada Aljoši Koltaku

Borštnikovo srečanje, 9. oktober 2023 ― V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so v sodelovanju s časopisno hišo Večer že štirinajstič zapored podelili nagrado za igralske dosežke članu igralskega ansambla, ki jo je tokrat prejel igralec Aljoša Koltak za vlogo Akima, Nikitovega očeta v uprizoritvi Oblast teme L. N. Tolstoja v režiji Maše Pelko. Kot je v obrazložitvi zapisala strokovna komisija v sestavi Petre Vidali, Jana Krmelja in Kaje Novosel (predsednica) "Aljoša Koltak v uprizoritvi Oblast teme oživi nestereotipen moški lik: to je oče, nevrotična figura, ki ne najde svojega mesta v konstelacijah nasilja. V uprizoritvenem svetu so moški liki pogosto omejeni na tradicionalne vloge, ki reproducirajo obstoječi sistem moči, zato pozdravljamo subtilnost, ki osvetljuje bogatejše in paradoksalne plati patriarhalne resničnosti Tolstojevega teksta."  Aljoša Koltak, ki je član celjskega igralskega ansambla od leta 2003 je s svojo igro "presegel stereotipe, ki pogosto omejujejo moške like na virilno, klišejsko podobo močnega in neobčutljivega posameznika. Njegova upodobitev nestereotipno izraža nevrotičnost, nemoč in spopadanje s čustvenimi izzivi, kar poglablja razumevanje človeške psihologije in paradoksalnosti moške identitete ter ranljivosti v uprizoritvenem prostoru," je o svoji soglasni odločitvi še zapisala komisija. Nagrajencu iskreno čestitamo.

Izvedli smo avdicijo za predstavo Aktivistke

Borštnikovo srečanje, 25. september 2023 ― Minuli konec tedna smo na Komornem odru SNG Maribor izvedli avdicijo za predstavo Aktivistke, ki nastaja v okviru projekta Sence pandemije: skriti glasovi. K sodelovanju smo povabili delavke s področja kulture, ki jih zanimajo izkušnje drugih v tem segmentu ter želijo deliti tudi svoje lastne izkušnje in poglede ter ozaveščati o problematiki ne glede na to, kaj so oziroma počnejo v kulturnem sektorju (računovodkinja, igralka, garderoberka, režiserka, poslovna sekretarka, producentka, prevajalka, čistilka, strokovnjakinja za odnose z javnostmi, dramaturginja, kostumografinja, avtorica, fotografinja, rekviziterka, biljeterka, inspicientka, oblikovalka, koreografinja ...). V dveh dneh se je avdicije z režiserko predstave Selmo Spahić, dramaturginjo projekta Ivano Vuković in avtorico izbranega slovenskega besedila Aktivistke Katjo Gorečan udeležilo 15 kandidatk, še nekaj se jih bo v prihodnjih dneh srečalo z ustvarjalno ekipo preko virtualnih platform. Vzdušje na avdicijah je bilo sproščeno in motivirano ter s ciljem najti različne profile delavk, ki bi ustrezali konceptu predstave. O izboru bomo udeleženke obvestili do konca oktobra, delo z umetniško ekipo pa bo v Mariboru potekalo predvidoma februarja 2024. Nastajajoča predstava je del omnibusa, ki bo sestavljen iz treh delov/predstav in bo odigran v Mariboru, Zagrebu, Beogradu in v še dveh tujih državah. Več o projektu. Projekt prek Ustvarjalne Evrope sofinancira Evropska komisija.

Nagrajena Branko Jordan in Aljoša Ternovšek

Borštnikovo srečanje, 19. september 2023 ― Nagrada julija igralcu Aljoši Ternovšku Nagrado julija, ki jo Prešernovo gledališče Kranj podeljuje članu igralskega ansambla, ki je v minuli gledališki sezoni 2022/2023 s svojo stvaritvijo najbolj prepričal gledalce in žirijo, letos prejme igralec Aljoša Ternovšek za vlogo v Deževnem dnevu v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića in v režiji Sebastijana Horvata. Žirija, ki so jo sestavljali dramaturginja Vilma Štritof kot predsednica, novinar Gorenjskega glasu Igor Kavčič ter predstavnica gledalcev Barbara Logar, je v utemeljitvi zapisala, da ima Ternovškova "igra moč, da nas, gledalce, s svojo intenzivnostjo privede v situacijo, ko tudi sami ugledamo svoje in skupno temno brezno". "Aljoša Ternovšek vlogo Petra začenja v suvereni poziciji, družbeno utrjeni po vseh malomeščanskih pravilih. Zanimanje za begunsko krizo je pri njem zgolj akademska téma in nič, razen potlačene bolečine ob tem, da z ženo ne moreta imeti otrok, je ne more omajati. Ležerno in neobremenjujoče dogajanje zamaje in pretrga odločitev, da najde na neznan način odtujeno družinsko dragocenost, verižico. Igralec takrat izstopi iz sveta udobja in se obsesivno zažene v njeno iskanje. Sprva le površinsko, lagodno igro na robu rutine odločno usmeri v izpolnitev naloge. Vendar izstop iz ugledne soseske v doslej zanj povsem neznano predmestje, v zakotni, temačni in vse bolj nevarni Gurlitsch, pomeni sestop v svet, v katerem se ne znajde. Postaja vse bolj negotov, misija se sprevrže v paranoično beganje in potapljanje vse globlje ne le v svet Gurlitscha, ampak v svoje še do pred kratkim skrbno prikrito nezavedno, polno frustracij in travm. V uprizoritvi s statičnim začetnim pogledom se vizura s filmsko hitrostjo vse intenzivneje menjava, Peter pa pada vse globlje, dokler domnevno ne ubije človeka. Vendar ni nič gotovo: morda je Gurlitsch le v njem in v resnici ne obstaja. Aljoša Ternovšek je nosilno vlogo Petra do potankosti razvil od samozavestnega intelektualca do človeka, ki mu je vse ušlo iz rok, saj p
Searcher (Iskalec)

Searcher (Iskalec)

Speculum Artium, 15. september 2023 ― Searcher (Iskalec) je umetniško-raziskovalni projekt, ki raziskuje mrežni potencial digitalnih zbirk kot nove oblike sokuriranja v muzejskih prostorih. Prototip sestavljajo hibridne zbirke podob na elektronskih bralnikih, ki omogočajo eksplicitno, asociativno in regenerativno iskanje po muzejskih zbirkah ter shranjevanje novih konstelacij predmetov kot pripovednih branj.Ideja za projekt izhaja iz korpusa podob umetnostnega zgodovinarja Abyja Warburga (1866–1929), […]
Resonirajoča odsotnost

Resonirajoča odsotnost

Speculum Artium, 15. september 2023 ― Navdih za delo Resonirajoča odsotnost je avtorica našla v posebnem občutku, določenim z neprevedljivim izrazom Awumbuk, ki opisuje melanholijo in občutek praznine, ki ostaneta po odhodu obiskovalcev. Delo zaznava prisotnost in gibanje gledalcev ter z gibanjem vode poskuša z njimi vzpostaviti stik in komunicirati, a se bo, ko gledalci odidejo, vrnilo v stanje tihe otopelosti. […]
Umrl/a sem na Facebooku

Umrl/a sem na Facebooku

Speculum Artium, 15. september 2023 ― Delo Umrl/a sem na Facebooku raziskuje pojem virtualnega jaza v vse bolj digitalnem svetu. Projekt sestavlja igra, postavljena na pokopališče, kjer digitalni nagrobniki nosijo imena resničnih pokojnikov, za katere so svojci ustvarili spominske Facebook račune.V trenutnem kontekstu razprav o metaverzumu in potencialu poglobljenih digitalnih okolij delo spodbuja k razmišljanju o vplivu nematerialnega jaza na fizična […]
Indeks vrednosti dežnih kapljic

Indeks vrednosti dežnih kapljic

Speculum Artium, 15. september 2023 ― Delo Indeks vrednosti dežnih kapljic obsega dve generativni animaciji, ki temeljita na meritvah ciklov ravnovesja vode v kopenskih ekosistemih. Avtorica izpodbija zamisel o določanju vrednosti ekosistema s pomočjo masovnih podatkov in obračunavanja naravnega kapitala; namesto tega interpretira ekonomski model ponudbe in povpraševanja z vidika ekosistemov kot glavnih porabnikov dežja. Mesečna nihanja v svetovnem povpraševanju po […]
še novic