Novice

kritike in recenzije

Recenzija baletne predstave Stabat Mater & Nevarna razmerja

Koridor, 12. november 2014 ― Koreografi: Edward Clug & Valentina Turcu in Leo Mujić Prizorišče: Veliki oder Slovenskega narodnega gledališča Maribor Premiera: 7. 11. 2014 ob 19:30 Začela sta skupaj. Valentina Turcu in Edward Clug sta pred dobrimi 15 leti soustvarila svojo prvo celovečerno predstavo Tango, ki je omenjena kot začetek nove ustvarjalne dobe mariborskega baleta. Tokrat pa sta se v enem večeru predstavila posebej, vsak s svojo predstavo ter s svojim slogom. Čeprav sta oba baleta svoji premieri že doživela – Stabat Mater je bil ustvarjen za münchenski balet lanskega julija; Nevarna razmerja pa so praizvedbo doživela na Dubrovniških poletnih igrah, premiero pa na Ljubljana Festivalu letos poleti – sta bila tokrat oba prvič postavljena na domači oder Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Stabat Mater je himna Mariji, pripisana Jacopu da Todi v drugi polovici 13. stoletja. Govori o Marijinem trpljenju ob križanju Kristusa; celoten naslov (Stabat mater dolorosa) v dobesednem prevodu pomeni žalostna mati je stala. Uglasbitev Giovannija Battiste Pergolesija oživijo člani baročnega orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane s solistkama Štefico Stipančević in Nuško Drašček Rojko. Clug je sicer tragično zgodbo na oder prenesel v svoji interpretaciji; pravi, da je skozi zavedanje njegove glasbe prišel do sklepa, da Pergolesi kljub ustaljenemu cerkvenemu tekstu ni želel govoriti o trpljenju božje matere, ampak o posledici tega – v tem primeru gre za upanje. Za Cluga je osrednja ljubezen med materjo in sinom. Pred našimi očmi se odvrtijo njuni prepoznavni biblični prizori, vendar jih, kot pravi sam, »postavi v ironičen kontekst vsakodnevnega življenja in na novo prevede v intimnost in brezčasnost plesa.« Široko odprt, črn oder brez kulis na desni strani zamejujejo beli bloki, ki jih plesalci med predstavo sami potiskajo po odru, s čimer se ločijo posamezni prizori – tako ti bloki hkrati služijo kot križ, na katerega je Kristus »pribit« z lepilnim trakom ali pa njegov grob, ki po trenutku ž

[FILM/TV: LIFFe] Recenzija filma iz sklopa Panorama svetovnega filma: Dvojnik / The Double (rež. Richard Ayoade, 2013)

Koridor, 12. november 2014 ― IMDb: http://www.imdb.com/title/tt1825157/ Rotten Tomatoes: http://www.rottentomatoes.com/m/the_double_2013/ Naslednjič: 13. 11. ob 21.45, Linhartova dvorana, Cankarjev domRuski realist in filozof Fjodor Dostojevski je leta 1846 v svojem romanu Dvojnik opisal psihološki zlom pisarniškega delavca Goljadkina, in sicer po tem, ko v njegovo življenje vstopi človek, ki mu je navzven popolnoma identičen, karakterno pa popolno nasprotje. Richard Ayoade ta zaplet prestavi v sivo, distopično, skorajda orwellovsko realnost, v kateri spoznamo Simona Jamesa (Jesse Eisenberg) – pisarniškega uslužbenca, ki na svojem delovnem mestu predstavlja le pogrešljiv zobnik v stroju birokracije, in to kljub temu, da je delu popolnoma posvečen. Njegovo edino zanimanje je soseda in sodelavka Hannah (Mia Wasikowska), a mu njegova sramežljivost in socialna nespretnost preprečita, da bi z njo kadarkoli navezal stik, kar pa nadomesti s skorajda obsedenim zalezovanjem. Nato se v njegovem življenju pojavi James Simon, njegov doppelgänger, ki s svojo ekstrovertiranostjo, šarmom in odločnostjo kmalu osvoji nadrejene, pri tem pa mu s svojim delom v zameno za življenjske lekcije pomaga Simon. Vendar James njun navidezno prijateljski odnos prične kruto izkoriščati, obenem pa prepriča Hannah in vse sodelavce, da Simon izgublja stik z realnostjo.Dvojnik je na vizualni ravni izredno prepleten z zgodbo, saj lahko vsesplošno sivino in brezobličnost z lahkoto povežemo z neodločnostjo Simonovega karakterja, zanimiv pristop osvetljevanja (predmeti in osebe so velikokrat slabo osvetljeni ali pa so celo v popolni senci) pa v gledalcu vzbudi dvom, ali spremlja dejansko dogajanje ali le Simonov psihološki razkroj. Omeniti gre tudi zvočno podlago filma, ki je v prvem, bolj sproščenem delu, skoraj izključno sestavljena iz azijske pop glasbe, ko pa se dogajanje v filmu zaostri, tudi glasba preide v klasično, kar še dodatno izostri občutek utesnjenosti. Film morda razočara edinole pri dvojni igri Jesseja Eisenberga, ki

[FILM/TV: LIFFe] Kratkica o izbranem filmu iz sklopa Retrospektiva: Veliko platno: Lawrence Arabski / Lawrence of Arabia (rež. David Lean, 1962): +

Koridor, 12. november 2014 ― IMDb: http://www.imdb.com/title/tt0056172/ Rotten Tomatoes: http://www.rottentomatoes.com/m/lawrence_of_arabia/ Naslednjič: 12. 11. ob 19.15, Slovenska kinotekaLawrence Arabski je film, ki je ustvarjen za veliko platno. Edino v kinodvorani je možno zares doživeti presunljivo, prvotno za 70mm posneto kompozicijo kadrov, sploh kadar so v totalu; montažne prehode, ki ne služijo samo pripovedi, temveč so tudi simbolični; simfonično glasbeno podlago, ki vas že s prologom spravi v pravo vzdušje; in ne nazadnje ekspresivno igro glavnih igralcev, ki pride do izraza predvsem v srednjih in bližnjih planih. Zgodba povzema resnične dogodke iz življenja britanskega oficirja T. E. Lawrenca, predvsem njegovo sodelovanje v bojih prve svetovne vojne na Arabskem polotoku. Naslovna vloga je s svojim razvojem, ki doseže vrhunec v konfliktu interesov, neprecenljiva nagrada za vsakega igralca in Peter O'Toole je svojo priložnost izvrstno izkoristil.Miha VeingerlTrostopenjska lestvica: +, o, -
Reakcija – akcija

Reakcija – akcija

Pogledi, 12. november 2014 ― Igra o Antikristu je bila brez dvoma medijski dogodek prejšnjega meseca, če ne celo leta. Gledališki medijski, da ne bo pomote. Razlogov je več: najprej izstop SNG Maribor iz vnaprej dogovorjene koprodukcije, aktualna tematika, zgolj enkratna, premierna uprizoritev, tudi zelo uspešen piarovski »spin« promotorjev enkratne uprizoritve. Mnenja o uprizoritvi so različna. Še več, mnenja so radikalno deljena. In kritiških zapisov podviga kolektiva Was ist Maribor je manj pozitivnih kot negativnih.
Žanrska shizofrenija

Žanrska shizofrenija

Pogledi, 12. november 2014 ― Res je sicer, da so v Cankarjevem domu občasno izvajali tudi omejeno obliko klasične kino distribucije, a tovrstno prikazovanje filmov je bilo še posebej v zadnjem letu sila redko in skoraj izključno namenjeno t. i. art filmom, zato smo bili ob najavi distribucijskega prikazovanja novega filma Christopherja Nolana mnogi nemalo presenečeni. Gre za napoved nove programske politike osrednje domače kulturne ustanove (vsaj na področju filma) ali pa je Medzvezdje vendarle nekaj več kot le eden izmed najbolj pričakovanih hollywoodskih visokoproračunskih spektaklov letošnjega leta?

[FILM/TV: domače] Jutri začetek slovenskega filmskega veledogodka LIFFe

Koridor, 11. november 2014 ― [FILM/TV: domače] Jutri se začenja slovenski filmski veledogodek LIFFe, v okviru katerega bo do 23. novembra v različnih sekcijah (Perspektive, Predpremiere, Kralji in kraljice, Panorama svetovnega filma, Ekstravaganca, Kino Balon, Posvečeno: Aleksej German, Posvečeno: Ruben Östlund, Retrospektiva: Veliko platno, Evropa na kratko) in na različnih lokacijah (Cankarjev dom, Kinodvor, Kino Komuna, Kino Šiška, Slovenska kinoteka, Kolosej Maribor) predvajanih skoraj sto celovečernih in obilje kratkih filmov. Brezsramno subjektivna priporočila filmskega uredništva smo obelodanili že nedavno (http://koridor-kriziscaumetnosti.blogspot.com/…/filmtv-doma…), jutri pa pričnemo z objavljanjem festivalskih kratkic in recenzij. Sproti vas bomo obveščali tudi o pomembnejših (organizacijskih) informacijah in opozarjali na zanimive in relevantne članke o festivalu. Lepo vabljeni k spremljanju!

[SCENSKE UMETNOSTI: domače] Recenzija performansa Pars pro Witkacy

Koridor, 11. november 2014 ― Anton Podbevšek Teater, 7. 11. 2014 Koncept in koreografija: Magdalena Reiter Stanisław Ignacy Witkiewicz – Witkacy je bil poljski pesnik, dramatik, fotograf in filozof. Živel je med letoma 1885 in 1939 ter bil tako izpostavljen velikim družbenim dogodkom začetka 20. stoletja. Prvo svetovno vojno je preživel kot častnik ruske carske vojske v Sankt Petersburgu, kjer se je mudil tudi za časa boljševiške revolucije. Četudi je bil tedaj politični komisar svojega regimenta, je v svojih kasnejših delih izražal strah pred socialno revolucijo in tujo invazijo. Po vojni se je preživljal s slikanjem portretov, sicer pa je bilo medvojno obdobje zanj zelo plodno; družil se je s formisti in napisal okoli štirideset dram, v 30. letih (20. stol.) pa je svoj fokus usmeril k raziskovanju filozofije in psihoaktivnih drog. Ko je 18. septembra 1939 izvedel za sovjetsko invazijo na Poljsko, je storil samomor. Njegova življenjska zgodba, polna močnih in pretresljivih dogodkov, se prepričljivo zrcali v predstavi Pars pro Witkacy. Performerji nas popeljejo na čustveni vlak smrti, ki pa ga docela začutimo šele ob predhodnem poznavanju Witkiewiczevega življenja ali kasnejšem branju o le-tem. Witkacyjevi teksti služijo kot podlaga za odlično interpretacijo medvojnega stanja duha in raziskovanje človeške psihe. Začetek predstave nas popelje v militantno sfero; vzpostavljajo jo izbrane video projekcije in stroga narativa Maruše Majer, ki sta subtilno združeni še z minimalno osvetlitvijo. Dogajanje na odru tedaj vseskozi aludira na temačne globine življenja v vojnem času, delno skozi tekst, delno skozi atmosfero v prostoru, predvsem pa skozi telesno govorico plesalcev; vzbujajo nam občutja nemira, stalnega bega in nestanovitnosti. Militanten začetek se sčasoma prevesi v bolj zasebno sfero; v živo ustvarjena projekcija performerjev na zadnjo steno, nam prikazujejo portrete ljudi v različnih odnosih in pozah. Ob tem se fokus gladko prestavi s plesa na samo projekcijo, kar gledalcu omogoči zel
Mesečnik - Oktober 2014

Mesečnik - Oktober 2014

Filmski kotiček, 11. november 2014 ― Night Moves (2013) Slo naslov: Nočne poti Dolžina:  112' ,  Imdb  Režija: Kelly Reichardt Igrajo:  Jesse Eisenberg, Dakota Fanning, Peter Sarsgaard Ocena: +3 Slo recenzija:  - Sinopsis (slo):  Harmon je nekdanji marinec, ki še vedno hrepeni po avanturi in uničevanju. Dena je odpadnica visoke družbe z močnim odporom do prevladujoče potrošniške kulture, v katero je bila rojena. Josh je introvertirani delavec na organski kmetiji, vendar obenem tudi samovzgojeni ekološki bojevnik. Skupaj se lotijo najbolj skrajnega političnega dejanja, kar si jih lahko zamislijo. Z eksplozivom razstrelijo sporni hidroelektrični jez, vir in simbol pregrešno potrošne industrijske kulture, ki jo tako prezirajo. Vendar se pravi boj začne šele, ko jih posledice dejanja pahnejo v vrtinec dvoma in paranoje.  (vir: http://www.kinodvor.org/) Gold (2014)   Slo naslov: Zlato Dolžina: 101' ,  Imdb  Režija: Thomas Arslan Igrajo:  Nina Hoss, Marko Mandić, Peter Kurth Ocena: 3 Slo recenzija:  - Sinopsis (slo):  Z razposajenim poslovnežem Wilhelmom Laserjem na čelu se majhna skupina Nemcev poleti 1898 v pokritih vagonih, z natovorjenimi konji in nekaj skromne lastnine poda za sanjami o sreči in lepši prihodnosti proti nedavno odkritim rudnikom zlata v Dawsonu na severu Kanade. Nenehna negotovost, mraz in izčrpanost zahtevajo svoj davek in spori v skupini se stopnjujejo …   (vir: http://liffe.si/) Stockholm (2013) Slo naslov: - Dolžina: 90' ,  Imdb  Režija: Rodrigo Sorogoyen Igrajo:  Javier Pereira, Aura Garrido, Jesús Caba Ocena: 3 Slo recenzija:  - Sinopsis (eng):  It starts with a guy trying to get a girl he met at a party to like him. She refuses but he doesn't give up and story continues in a long and interesting conversations between them during which he manages to gain her attention. For Those in Peril (2013) Slo naslov: - Dolžina: 92' ,  Imdb  Režija: Paul Wright Igrajo:  George MacKay, Nichola Burley, Kate Dickie Oce

[LITERATURA: tuje] Recenzija romana: Haruki Murakami - Kronika ptiča navijalca

Koridor, 11. november 2014 ― Izvirni naslov: Nejimakidori Kuronikuru Založba: Mladinska knjiga Leto izdaje: 2014 Ime Haruki Murakami si je pot v slovenske domove utrlo v letu 2008, ko je knjižne police širom države napolnil slovenski prevod romana Norveški gozd, ki ga je iz japonščine prevedla Nika Cejan. Sledil je film, predvajan tudi na Liffu, knjigarne pa so se pod vplivom vsesplošnega navdušenja nad japonskim leposlovcem, letos že drugič nominiranim za Nobelovo nagrado, pričele polniti z angleškimi sestrami njegovih del. Norveškemu gozdu je sledilo malo morje prevodov Aleksandra Mermala (1Q84, Kafka na obali, ...), letos pa tudi prevodno delo Iztoka Ilca, francista in japonologa, ki je slovenski publiki omogočil, da v roke prime slovensko verzijo romana Kronika ptiča navijalca. In ne le da smo bogatejši za eno Murakamijevo delo - tudi daljšo knjigo imamo, saj so Angleži v prevodu Jaya Rubina (stalnega prevajalca Murakamijevih del) nekaj poglavij preprosto izpustili. Od prvega izida te knjige je v resnici minilo že skoraj dvajset let. Murakami je bil med publiko dobro sprejet, kritiki pa so mu kar naprej očitali, da je "premalo japonski", saj je v svojih romanih uporabljal predvsem ameriške pop kulturne reference. S Kroniko ptiča navijalca jih je uspel dokončno omehčati; njegov najstrožji kritik Kenzaburo Oe je pisatelju končo prikimal in mu dodelil elitno japonsko nagrado Yomiuri Bungaku Sho. Glavni junak je tridesetletni Toru Okada, pasivni mali človek, ki se brez posebnega užitka prepušča brezdelju v predmestni japonski hiši. Njegova žena Kumiku je uspešna urednica, ki prihaja iz še bolj uspešne družine - njen brat je vsesplošno priljubljeni politik Noboru Wataya, ki mu množice jedo iz rok, Toru pa ga ne prenese. Toru je karakteriziran tudi skozi ostale like, od katerih ima vsak izjemno izoblikovano osebnost. Kumiku je podjetna in odločna in jo moževo lenarjenje razburja, Noboru je s svetohlinskim nasmeškom in primanjkljajem socialnega življenja vse, kar Toru zaničuje, v zgodbi pa se
Oklofutaj svojega kritika

Oklofutaj svojega kritika

Pogledi, 11. november 2014 ― »Tako kot si ti oklofutala našo predstavo, tako se lahko zgodi, da te oklofutam jaz, če mi še kdaj prideš preblizu,« je režiser Sebastijan Horvat v pompoznem slogu svoje zadnje predstave zažugal kritičarki Zali Dobovšek, nekaj dni po tem, ko so uredniki Radia Študent objavili njeno duhovito in prodorno kritiko ene od – kot pravi zdaj že jasen kritiški konsenz – največjih polomij letošnje odrske sezone, Igre o Antikristu.
še novic