ARS Skladatelj tedna, 22. november 2019 ― Francoskega skladatelja Gabriela Fauréja so že za njegovega skoraj osem desetletij dolgega življenja krasile številne oznake. Med njimi je brez dvoma najpohvalnejša ta, da je […] Francoskega skladatelja Gabriela Fauréja so že za njegovega skoraj osem desetletij dolgega življenja krasile številne oznake. Med njimi je brez dvoma najpohvalnejša ta, da je kralj glasbenega šarma, ki v njegovem primeru nikakor ne pomeni posladkane zvočne cenenosti, ampak res najizvrstnejšo in najokusnejšo lepoto glasbene skladnje, podkrepljeno z nizom najčudovitejših glasbenih idej, kar jih je do zdaj uspelo zložiti človeškemu bitju. Ob teh vrlinah nikakor ne smemo pozabiti še njegove izjemne invencije, s katero je v nasprotju z marsikaterimi vsaj navzven zelo revolucionarnimi glasbenimi ustvarjalci povsem naravno, z zvrhano mero pretanjenosti, tako rekoč neopazno v svojem ustvarjanju preobrazil zvočno govorico iz že okostenele šolniške romantike druge polovice devetnajstega stoletja v sodobno govorico najbolj zlatega obdobja glasbe svoje domovine. In če se govori o Debussyju kot očetu tedanje nove francoske glasbe, potem je treba poudariti tudi Faurejevo botrstvo nad njo, botrstvo, ki odseva ali v njegovem ustvarjalnem delu ali dolgoletnem delovanju na položaju profesorja kompozicije, pozneje pa še ravnatelja tedaj najimenitnejše glasbenoizobraževalne ustanove na svetu – pariškega konservatorija.

ARS Svet kulture, 21. november 2019 ― Od slike h galeriji Če je modernistična slika stremela k temu, da gledalca metaforično posrka vase, Tugo Šušnik z razstavo 40 let, DÉJA VU 1979-2019 na podoben način obravnava galerijo. Prostor Galerije Gallery v ljubljanski Šiški je spremenil v nekakšno areno oziroma kletko, ki obda gledalca. Postavitev sicer vključuje njegova starejša dela. Postavitev, ki galerijski prostor spremeni v celostno slikarsko instalacijo, namreč vključuje umetnikove izrezanke, kolažne podobe, ki jih je ustvaril v letih 1979 in 1980 v New Yorku. V tej predelavi na starejšo delo Tugo Šušnik vidi tudi upor proti zahtevam po nenehnem produciranju novega. Ali z njegovimi besedami: “To je novo delo, ki pa je staro štirideset let.” Založba Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU je nedavno založila in predstavila deset knjig, ki jih je izdalo 7 od 18-ih njihovih raziskovalnih inštitutov. Med njimi je tudi zbornik „Biografija na prehodu v digitalnost“ enajstih avtorjev, ki ga je uredila zgodovinarka Mateja Ratej. Foto: GalerijaGallery