ARS Jezikovni pogovori, 22. januar 2020 ― So odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter izboljšujejo medsebojne odnose. Lutke zadnja leta postajajo uveljavljena metoda za dosego učnih ciljev, pojasnjuje dr. Helena Korošec, višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter med otroki samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose. Raziskovalce je zanimalo, kako vsakodnevna, vsakodnevna uporaba lutk v skupini vpliva na socialno vedenje otrok. “Spremljali smo štiri kategorije vedenja in ugotovili, da se je po treh mesecih vključevanja različnih metod dela z lutko zmanjšalo agresivno vedenje, zadržani otroci so se bolj vključevali v dejavnosti, povečalo se je prosocialno vedenje, zlasti se je pokazala velika sprememba pri razvoju empatije. Vzgojiteljice in učiteljice so ocenile, da so si otroci ob uporabi lutk izboljšali pozornost in so pri dejavnostih dlje časa vztrajali,” opisuje dr. Korošec. Kakšno izrazno moč imajo lutke in zakaj so pomembne za sporazumevanje z drugimi in svetom, raziskujemo v oddaji Jezikovni pogovori.

ARS Obiski kraljice, 20. januar 2020 ― Od njegove smrti letos mineva 225 let. Tokratno oddajo Obiski kraljice posvečamo Michelu Corretti, organistu in skladatelju, od čigar smrti letos mineva 225 let. Rodil se je leta 1707 v francoskem Rouenu, umrl pa je v Parizu leta 1795. Z orglami se je srečal že zgodaj, saj je bil organist tudi njegov oče Gaspard, po vsej verjetnosti tudi njegov prvi orgelski učitelj. Marsikatere podrobnosti o življenju Michela Corette niso znane, a zdi se, da se je z glasbo resneje začel ukvarjati leta 1720, ko je, z namenom nadaljnjega glasbenega izobraževanja zapustil rojstno mesto. A leta 1725 se je vrnil domov v Rouen in postal organist v cerkvi sv. Magdalene. Od leta 1727 dalje si je služil kruh kot glasbeni učitelj, kmalu zatem se je preselil v Pariz, kjer se je leta 1733 poročil z Marie-Catherine Morize. V njegovi, precej obsežni glasbeni zapuščini najdemo precej orgelskih kompozicij, med njimi tudi orgelske koncerte.

ARS Skladatelj tedna, 18. januar 2020 ― Nekatere glasbene bitke ne slikajo dejanskih spopadov z orožjem, bobni in fanfarami, temveč pripovedujejo o boju med dobrim in zlim. To tematiko pogosto najdemo v […] Nekatere glasbene bitke ne slikajo dejanskih spopadov z orožjem, bobni in fanfarami, temveč pripovedujejo o boju med dobrim in zlim. To tematiko pogosto najdemo v ensaladah. Najbolj znani skladatelj takšnih skladb je Matheo Flecha, ki je ustvarjal v tridesetih in štiridesetih letih šestnajstega stoletja. Njegove ensalade je skoraj trideset let po njegovi smrti izdal njegov nečak in o njihovi priljubljenosti pričajo nešteti prepisih in priredbe. Poleg Flechove glasbe v oddaji predstavljamo tudi skladbe Bernarda Storaceja, Clémenta Janequina, Andree Gabrielija in Andréja Philidorja.