Neonski jegermajster

Neonski jegermajster

Glave (Apparatus), 24. marec 2020 ― Anže in Pižama utečeta dementorjem, a ju nemudoma najdejo na zemljevidu. Anže še vedno navija za Slytherin, Pižama pa mu pojasni razliko med šlogarico in šlagerico. Podpri.si. Hvala. – Glave 122 Zapiski: Jim Tavare na basu Miracle Workers / Čudodelci Podrobnosti na gradu s Hano The Remains of the Day Tinker Tailor Soldier Spy
Neonski jegermajster

Neonski jegermajster

Glave (Apparatus), 24. marec 2020 ― Anže in Pižama utečeta dementorjem, a ju nemudoma najdejo na zemljevidu. Anže še vedno navija za Slytherin, Pižama pa mu pojasni razliko med šlogarico in šlagerico. Podpri.si. Hvala. – Glave 122 Zapiski: Jim Tavare na basu Miracle Workers / Čudodelci Podrobnosti na gradu s Hano The Remains of the Day Tinker Tailor Soldier Spy
044: Živa epizoda V: O pravljicah

044: Živa epizoda V: O pravljicah

O.B.O.D., 24. marec 2020 ― Štiriinštirideseta (nekajnekaj) epizoda podkasta O.B.O.D. je znova specijalna, v posluh vam namreč končno ponujamo epizodo, ki so jo agentje posneli pred davnimi časi za devetimi gorami in vodami, namreč v živo v Ormožu na 1. Grossmanovem festivalu fantastike in stripa 20. oktobra lani. Agentje Mito, Igor in Aljoša so tam govorili o sodobnih predelavah pravljic. […]
044: Živa epizoda V: O pravljicah

044: Živa epizoda V: O pravljicah

O.B.O.D., 24. marec 2020 ― Štiriinštirideseta (nekajnekaj) epizoda podkasta O.B.O.D. je znova specijalna, v posluh vam namreč končno ponujamo epizodo, ki so jo agentje posneli pred davnimi časi za devetimi gorami in vodami, namreč v živo v Ormožu na 1. Grossmanovem festivalu fantastike in stripa 20. oktobra lani. Agentje Mito, Igor in Aljoša so tam govorili o sodobnih predelavah pravljic. […]

Simona Mlinar: Gandhi, satjagraha in svaradž

ARS Esej na radiu, 24. marec 2020 ― Teologinja Simona Mlinar razodeva, v čem je smisel in učinkovitost Gandhijeve metode nenasilnega odpora. Šestega aprila 1930 je Mahatman Gandhi končal pohod, dolg 400 kilometrov, s katerim je protestiral proti zakonu, ki je Indijcem prepovedoval pridobivanje soli. Pohod je dobil dramatične razsežnosti, saj se je okrog njega zgrinjala vse večja množica, čemur je sledila tudi medijska pozornost. Ob prihodu k morju je Gandhi zajel pest blata in morske vode ter s to simbolično gesto spodbujal rojake k nepokorščini. V oddaji boste slišali prispevek dr. Simone Mlinar Gandhi, satjagraha in svaradž. Besedilo je napisala leta 2010 in je bilo objavljeno v Časopisu za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo. Brala sta ga Ana Bohte in Aleksander Golja. Glasbena tema v oddaji so bili odlomki iz skladbe Solea Anoushke Shankar v izvedbi avtorice. Oblikovalec zvoka je bil Miha Klemenčič, urednika oddaje pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Jacquet iz Mantove, 1. oddaja

Jacquet iz Mantove, 1. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 24. marec 2020 ― V prvi oddaji predvajamo motete in odlomke iz parodične maše Enceladi Koeique soror Jacqueta iz Mantove V ciklu Skladatelj tedna se bomo posvetili renesančnemu mojstru Jacquetu iz Mantove, ki se je rodil v Bretanji, a je bil večino življenja zaposlen pri mantovskem škofu in papeškem nunciju na dvoru Karla Petega, kardinalu Ercolu Gonzagi.
“Slovenci smo odporen narod, tudi to bomo preživeli”

“Slovenci smo odporen narod, tudi to bomo preživeli”

ARS Ars humana, 23. marec 2020 ― Predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik razmišlja o tem, kako se spopasti s krizo “Smo v izrednem stanju. Svetovna pandemija koronavirusa je v psihološkem smislu kriza. To pomeni, da se nam je zgodila ogromna sprememba, ki zahteva od nas velikansko prilagoditev. Ta hip smo na točki, ko obseg krize dojemamo postopno. Ko se zgodijo hude stvari, imamo na voljo obrambne mehanizme, ki nam pomagajo, da težke razmere doživimo v obliki, ki smo jo sposobni predelati. Normalen psihološki odziv na krizo svetovnih razsežnosti je v prvi vrsti zanikanje. Če bi v celoti dojeli, kaj se dogaja, bi bilo pretežko,” pojasnjuje predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik. Če bo pandemija pretresla in ogrozila temelje naših življenj, se bomo morda morali spopasti s kolektivno travmo. Odvisno od dogajanja in širšega konteksta, a takšne travme lahko po njenih besedah vztrajajo do konca življenja. “Slovenci smo rezilienten narod. V zgodovini smo doživeli že kar nekaj kolektivnih travm, a nas to ni ustavilo, da ne bi zmogli naprej živeti kot ustvarjalna skupnost. Že zdaj lahko vidimo, da smo stopili skupaj, in to bo odločilno,” dodaja dr. Sana Čoderl Dobnik. V oddaji Ars humana se z njo pogovarjamo, kaj nas čaka v prihodnjih tednih karantene in kako se uspešno spoprijeti z izzivi prihodnosti. Zaradi izrednih razmer smo oddajo posneli na daljavo. Opravičujemo se zaradi slabše kakovosti zvoka.
Ogrožena in pripoznana evropska dediščina

Ogrožena in pripoznana evropska dediščina

ARS Kulturna panorama, 22. marec 2020 ― V najbolj perečem položaju poleg obolelih so zdaj prekarci in prekarke Na začetku tedenskega pregleda bo minister za kulturo Vasko Simoniti opisal ukrepe za pomoč samozaposlenim v kulturi, ki so se zaradi že siceršnjih prekarnih pogojev v tem obdobju znašli v še težjem položaju. Ob tem, ko je nevladna organizacija Europa Nostra Plečnikov stadion v glavnem mestu razglasila za enega od sedmih najbolj ogroženih primerov evropske dediščine, vam predstavljamo paleto odzivov, vkjučno z Jocom Pečečnikom. Pogovarjali smo se z nagrajencema Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije Ladom Kraljem in Štefanom Vevarjem, o uvrstitvi Prešernove “Zdravljice“, naše himne, med nosilce znaka “evropske dediščine” – podeljuje ga komisija EU – smo se pogovarjali z literarnim zgodovinarjem Marjanom Dovićem. O ponudbi gledaliških predstav po internetu pa z direktorjem SNG Drama Ljubljana Igorjem Samoborjem, pred koncem pa bomo podrobneje predstavili “Domači Ars“, cikel literarnih oddaj, ki že poteka na našem programu.
Marijana Brecelj

Marijana Brecelj

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 22. marec 2020 ― "Nisem vajena dobivati nagrade, je pa lepo, ko jo dobiš" - ponovitev pogovora s prejemnico igralske nagrade ZDUS Na svetovni dan gledališča, 27. marca, so razglasili prejemnike letošnjih stanovskih odličij Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Igralsko nagrado Združenja dramskih umetnikov »Marija Vera« prejme igralka Marijana Brecelj. V utemeljitvi so med drugim zapisali, da je Marijana Brecelj kot ena najprepoznavnejših in najmarkatnejših igralk slovenskega gledališkega prostora v svoji bogati gledališki in filmski karieri vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja ustvarila več kot sto gledaliških vlog in nastopila v več kot petdesetih celovečernih filmih, nadaljevankah ter radijskih igrah. … V najširšem spektru vlog in ustvarjanju v žanrsko raznolikih uprizoritvah se Marijana Brecelj ni ustavila niti pred največjimi izzivi. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali pogovor, ki ga je z Marjano Brecelj leta 2003 – takrat je na festivalu slovenskega filma za vlogo v filmu Pod njenim oknom Metoda Pevca prejela posebno nagrado – pripravila Tadeja Krečič.
Uši na Bradavičarki

Uši na Bradavičarki

Glave (Apparatus), 21. marec 2020 ― Anže in Pižama se podata v dvorano skrivnosti. Spoprijateljita se s pajki in zaman čakata na konec šale o japonskem golfistu. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si je tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala. – Zapiski: Nicolas Flamel
Uši na Bradavičarki

Uši na Bradavičarki

Glave (Apparatus), 21. marec 2020 ― Anže in Pižama se podata v dvorano skrivnosti. Spoprijateljita se s pajki in zaman čakata na konec šale o japonskem golfistu. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si je tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala. – Zapiski: Nicolas Flamel
O barvah v likovni umetnosti

O barvah v likovni umetnosti

ARS Likovni odmevi, 21. marec 2020 ― Pogovor s slikarko Mojco Zlokarnik Trenutne razmere prinašajo mnoge izzive in vprašanja. Eno izmed njih je tudi, kako lahko v tem času delujejo umetniške galerije. Zdi se, da medmrežje ponuja odgovor tudi na to. Dela so nam pogosto dostopna na spletu, kjer si jih lahko ogledamo na drugačen način. Razstava Zeleni rez je na ogled v ljubljanski Galeriji Equrna oziroma na njeni spletni strani in, kot sta zapisala kuratorja Tomaž Brejc in Arne Brejc, skuša narediti pomladanski rez skozi sodobno likovno umetnost. Ta rez je zelena barva v svojih legah, pomenih, pojavnostih in funkcijah. Zelena pa ni le osnovna barva pomladi, ampak nam ta letni čas prinaša še mnoge druge barve in barvne odtenke. Te v svojih delih uporablja tudi Mojca Zlokarnik slikarka, grafičarka in predsednica Društva likovnih umetnikov Ljubljana, ki se ob drugih umetnikih predstavlja na razstavi Zeleni rez. Z njo se je o dojemanju barv in njenem delu pogovarjala Aleksandra Saška Gruden:

Amir Muratović o Muzeju norosti

ARS Gremo v kino, 21. marec 2020 ― Predstavljamo kopenhagenski spletni dokumentarni festival in sprašujemo zakaj radi gledamo filme o pandemijah? Oddaja Gremo v kino se zaradi epidemije in s tem povezanim zaprtjem kinodvoran še vedno osredotoča na domače zaslone. V torek je bil premierno na Televiziji Slovenija prikazan novi dokumentarni film Amirja Muratovića Muzej norosti. Za konec tedna pa si bomo lahko prav tako na Televiziji Slovenija ogledali islandski film, poln črnega humorja, V senci drevesa. Na spletni strani Kinodvora si lahko ogledamo več kratkih filmov, poleg teh pa film Alipato – kratko življenje ogorka filipinskega režiserja Khavna de la Cruza, v katerem prikaže življenje v manilskih slumih. Prav tako na spletu še do nedelje poteka Kopenhagenski mednarodni festival dokumentarnih filmov CPH: DOX. V oddaji bomo razmišljali tudi o filmih, ki se ukvarjajo s pandemijami. Vabljeni k poslušanju!
Giuseppe Tartini /5/

Giuseppe Tartini /5/

ARS Skladatelj tedna, 21. marec 2020 ― Pri šestnajstih je Tartini za vedno zapustil rojstni kraj in začel študirati na univerzi v Padovi, a le dve leti pozneje mu je umrl oče in takrat se je poročil ter se posvetil glasbi. V ciklu Skladatelj tedna se posvečamo italijanskemu skladatelju in violinskemu virtuozu Giuseppeju Tartiniju. Tartini se je rodil osmega aprila 1692 v Piranu. Njegov oče je izviral iz Firenc in je bil direktor Piranskih solin, ki so bile takrat največje in najpomembnejše v Beneški republiki. Sinu je namenil duhovniški stan in mu v ta namen zagotovil ustrezno šolanje v Piranu in Kopru. Pri šestnajstih je Tartini za vedno zapustil rojstni kraj in začel študirati na univerzi v Padovi, a le dve leti pozneje mu je umrl oče in takrat se je poročil ter se posvetil glasbi. Kar štirideset let je deloval kot koncertni mojster in vodja glasbene kapele bazilike svetega Antona v Padovi. Na koncu dvajsetih let osemnajstega stoletja je ustanovil svojo violinsko šolo; ta je kmalu pritegnila učence iz vse Evrope in si sčasoma prislužila naziv »šola narodov«. V zadnjih desetletjih življenja se je Tartini posvečal predvsem poučevanju in spekulativnim glasbeno-teoretičnim razpravam.
še novic