Videti glas in poslušati obraz

Videti glas in poslušati obraz

ARS Jezikovni pogovori, 7. april 2020 ― Umetna inteligenca posluša glas in ustvari podobo vašega obraza Zagotovo ste kdaj ob poslušanju lepega glasu po radiu pomislili, kakšen je videz govorca ali govorke. Včasih imamo na podlagi glasu precej jasno izdelano predstavo o nekom, ki ga še nikoli nismo videli, a se izkaže, da je v resnici videti povsem drugačen. Skupina znanstvenikov, ki je sodelovala z Laboratorijem za računalniško znanost in umetno inteligenco na ameriškem MIT-u, se je lotila odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče na podlagi kratkega posnetka govora rekonstruirati človekov obraz? Globoko nevronsko mrežo so pripravili do tega, da pregleduje in posluša milijone videoposnetkov govora na Youtubu in svetovnem spletu. Orodje Speech2Face tako postaja vedno bolj vešče prepoznavanja korelacij med govorom in podobo obraza. Zgolj s poslušanjem glasu lahko ustvarja verodostojne podobe govorcev, njihove narodnosti, spola in starosti. Predstojnik Laboratorija za strojno inteligenco na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in izredni profesor dr. Simon Dobrišek pojasnjuje, da gre za poskuse razvoja računalniških globokih nevronskih modelov, ki izberejo oziroma oblikujejo obraz, ustrezen glasu, možno pa je seveda tudi obratno.
046: Specijal iz karantene III: Norobesni Maks

046: Specijal iz karantene III: Norobesni Maks

O.B.O.D., 7. april 2020 ― Šestinštirideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je tretji specijal iz karantene, tokrat znova posnet prek fejstbukove spletne klepetalnice, ker je Zoom baje še zlonamernejši. Agentje Mito, Igor in Aljoša so tokrat brez gosta (v pripravi na naslednjo epizodo), za temo pogovora pa je bila franšiza Mad Max. Od apokaliptičnega dogajanja danes torej k postapokaliptičnim klasikam včerajšnjega dne. Igor je po Aljoševem […]
046: Specijal iz karantene III: Norobesni Maks

046: Specijal iz karantene III: Norobesni Maks

O.B.O.D., 7. april 2020 ― Šestinštirideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je tretji specijal iz karantene, tokrat znova posnet prek fejstbukove spletne klepetalnice, ker je Zoom baje še zlonamernejši. Agentje Mito, Igor in Aljoša so tokrat brez gosta (v pripravi na naslednjo epizodo), za temo pogovora pa je bila franšiza Mad Max. Od apokaliptičnega dogajanja danes torej k postapokaliptičnim klasikam včerajšnjega dne. Igor je po Aljoševem […]

Aleš Maver: O Petru Handkeju in njegovih (naših?) lavretanskih litanijah

ARS Esej na radiu, 7. april 2020 ― Publicist Aleš Maver v eseju o Handkeju prikaže, kako je Nobelovec iz Grebinja v govoru ob prevzemu nagrade v Stockholmu vključil nekaj vzklikov iz lavretanskih litanij in izrazil globoko resnico o sebi. Publicist in profesor Aleš Maver se v eseju O Petru Handkeju in njegovih (naših?) lavretanskih litanijah poglobi v svoj odnos in odnos drugih Slovencev do nobelovca Petra Handkeja. Za nagrajenega pisatelja iz Grebinja slovenstvo v trenutku zajemanja iz v spomin vtisnjene molitve ni bilo le figov list, temveč je izrekal globoko resnico o sebi. Esej je bil objavljen v prvi letošnji številki revije Zvon. Bral ga je napovedovalec Aleksander Golja. Glasbena tema v oddaji so bili odlomki iz Sonatnega stavka Antona Weberna v izvedbi pianista Gianluce Casciolija. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.
»Epidemija je mesta pokazala v njihovi skrajnosti«

»Epidemija je mesta pokazala v njihovi skrajnosti«

ARS Ars humana, 7. april 2020 ― Tako razmišlja arhitekt in pisec Miloš Kosec, ki pravi tudi, da je javni prostor lakmusov papir delovanja neke družbe Center mesta je v teh dneh sameval, parkovne in rekreacijske površine so bile polno zasedene, od vsepovsod po svetu so k nam prihajale podobe izpraznjenih turističnih prizorišč. Javni prostor narekuje, kako živimo in se obnašamo, kako se socializiramo in celo kako protestiramo. Kljub temu, da se ukrepi sedaj počasi sproščajo in se vračamo v javni prostor, pa je epidemija spremenila naš pogled nanj. Umetniški in raziskovalni kolektiv Nonument Group je 25. aprila povabil na samoosamitveni sprehod po Ljubljani. Pripravili so avdiovodič, s katerim se sprehodimo čez spremenjeno mesto in ob katerem razmišljamo tudi o problemih mestnega centra, kot jih je izpostavila epidemija. Po Ljubljani nas vodi arhitekt in pisec Miloš Kosec, ki ga je Iza Pevec tedaj povabila k pogovoru o spremenjeni vlogi in doživljanju javnega prostora.
Glasba za velikonočni čas

Glasba za velikonočni čas

ARS Obiski kraljice, 6. april 2020 ― z deli J. S. Bacha, G. F. Händla, W. A. Mozarta, J. H. Knechta, J. Jongena in K. Maška Za današnjo oddajo smo izbrali priljubljena orgelska dela in nekaj drugih, manj poznanih skladb, za katere so skladatelji našli navdih v sporočilu velike noči, ki je praznik svetlobe, upanja in življenja. Orgle, ki v prazničnem času pripomorejo k večji notranji ubranosti človeka, bodo nocoj zvenele v Mariefredu na Švedskem, v Ludwigsburgu, Fürstenfeldu in Ingolstadtu v Nemčiji ter v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na sporedu bodo dela Johanna Sebastiana Bacha, Georga Friedricha Händla, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Justina Heinricha Knechta, Josepha Jongena in Kamila Maška.
Nick ni v N’Sync

Nick ni v N’Sync

Glave (Apparatus), 5. april 2020 ― Anže in Pižama debatirata o bojbendih iz devetdesetih ter spotoma skušata izdelati shemo romantičnih navez med dijaki. Anže se strinja z Dracovo oceno kompetentnosti Bradavičarkiganega pedagoškega procesa, Pižama pa negoduje, zakaj Aragogovi otroci niso prišli na pogreb. Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš. Hvala. – Glave 125 Zapiski: Nick iz Backstreet Boys ‘N […]
Nick ni v N’Sync

Nick ni v N’Sync

Glave (Apparatus), 5. april 2020 ― Anže in Pižama debatirata o bojbendih iz devetdesetih ter spotoma skušata izdelati shemo romantičnih navez med dijaki. Anže se strinja z Dracovo oceno kompetentnosti Bradavičarkiganega pedagoškega procesa, Pižama pa negoduje, zakaj Aragogovi otroci niso prišli na pogreb. Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš. Hvala. – Glave 125 Zapiski: Nick iz Backstreet Boys ‘N […]
Ozadja izplačil temeljnega mesečnega dohodka za samozaposlene v kulturi

Ozadja izplačil temeljnega mesečnega dohodka za samozaposlene v kulturi

ARS Kulturna panorama, 5. april 2020 ― Številni posamezniki in organizacije že opozorili na krivične pogoje za pridobitev temeljnega dohodka v "korona obdobju" Na začetku predstavljamo izplen naše raziskave o možnostih dejanskega izplačila temeljnega dohodka v predlaganih vladnih ukrepih za približno 3 tisoč samozaposlenih v kulturi. S prve roke boste slišali, kako bo z zagonom spletne platforme slovenski ICOMOS obeležil “mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij“. Na ZRC SAZU so pravkar zagnali „Vsakdanjik“, spletni dnevnik spominov na epidemijo, skupina fotografov pa na ljubljanski Trubarjevi cesti v projektu “fotogank” na zidove hiš projicira lastne stvaritve. Ljubljanska Drama je za ranljive skupine ponudila novo spletno ponudbo “Drama bere“, vodja JSKD pa bo povzel prilagoditve dejavnosti ljubiteljske kulture v tem obdobju. Pred koncem pa še o novem ciklu literarnih oddaj na našem programu „Dekameron C19“.
Zora Stančič – kako lahko na grafiko pogledaš drugače?

Zora Stančič – kako lahko na grafiko pogledaš drugače?

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 5. april 2020 ― Z umetnico smo se pogovarjali tudi o njeni razstavi Zunaj kroga, ki bi morala biti na ogled v razstavišču Monfort “Odločna, impulzivna ter duhovita grafična risba Zore Stančič je vnesla v strogi in obvladani slog ljubljanske grafične šole novo figuralno sproščenost – močni in gosti obrisi, figure v očitno vsakdanjem svetu in pozneje prevod tega razvidnega sveta v navidezne abstrakcije, vse to je razodelo njeno vztrajno in agilno umetniško osebnost.” Tako je že pred časom njeno ustvarjanje opisal Tomaž Brejc. Zoro Stančič še vedno poznamo predvsem kot grafičarko, toda hkrati kot umetnico, ki se z grafiko nenehno poigrava in jo spaja z drugimi mediji. Povečuje jo, obdeluje ob pomoči računalniških programov, za osnovo uporablja fotografije, na razstavi Zunaj kroga pa so se grafike prelevile v animacijo, ki z glasbo, besedilom in postavitvijo kamnov zapolnjuje obsežne prostore razstavišča Monfort v Portorožu. Tam je namreč umetnica, tik preden so se zaradi epidemije zaprli muzeji in galerije, postavila razstavo, ki se tematsko naslanja na motiv Lepe Vide. Odprtje bi moralo biti teden pozneje, pa ga seveda ni bilo.
Simbolno oživljanje ulice

Simbolno oživljanje ulice

ARS Likovni odmevi, 4. april 2020 ― Projekt Fotogank predstavlja dvaindvajset fotografov, ki posredno in neposredno razmišljajo o času izolacije V času samoizolacije ter otrplosti javnega življenja se je skupina fotografov odločila simbolno oživiti ulico. “Prostor, v katerem običajno ustvarjamo in razstavljamo, je bil večini izmed nas odvzet, zato bomo fotografije projicirali z domačega okna na sosednjo stavbo,” o svoji odločitvi pravijo člani kolektiva Manja Zore, Marisa Popovič, Katja Goljat, Matjaž Rušt, Robert Marin in Klemen Skubic. Enajstdnevni projekt Fotogank vsak dan predstavi dva avtorja, fotografije vsak dan ob 21 uri projicirajo na fasado stavbe na Trubarjevi cesti v Ljubljani, projekcije pa prenašajo tudi na Facebook strani projekta. Nekateri umetniki življenje v času epidemije tematizirajo neposredno, drugi bolj posredno.

Kako bo epidemija vplivala na filmsko produkcijo pri nas?

ARS Gremo v kino, 4. april 2020 ― Ukrepi za premostitev povzročene finančne krize za filmske ustvarjalce; na ogled dva kratka filma Rubena Östlunda; film Rdeči krog z Alainom Delonom v glavni vlogi; vpogled v tajske zapore v filmu Molitev pred zoro Kinematografi so zaradi epidemije še vedno zaprti, pa tudi financiranje filmov pri nas je v kritičnem stanju. V oddaji bomo poročali o ukrepih, ki jih za premostitev trenutne finančne krize za filmske ustvarjalce predlagajo v Društvu slovenskih režiserjev. Poglobili se bomo v opus švedskega cineasta Rubena Östlunda, čigar dva kratka filma sta na ogled na spletni strani Kinodvora. Na Televiziji Slovenija bo v okviru cikla filmov z Alainom Delonom tokrat na sporedu Rdeči krog, v okviru Sedmega pečata pa bo na ogled Molitev pred zoro, ki prek resnične zgodbe o angleškem boksarju prikaže razmere v tajskih zaporih.
Robert Schumann /5/

Robert Schumann /5/

ARS Skladatelj tedna, 4. april 2020 ― Predstavljamo skladatelja, kritika in pisca, ki je v svojem času ustvarjal v senci svojega kritiškega delovanja. Ta teden predstavljamo Roberta Schumanna, skladatelja, kritika in pisca, ki je v svojem času ustvarjal v senci svojega kritiškega delovanja. Res je, da je kot ustanovitelj in urednik Nove revije za glasbo v boju proti filistrom in povprečnosti v glasbi postavil nove temelje takratni glasbeni kritiki; vendarle pa je svoje poslanstvo videl predvsem v skladateljskem delu.
še novic