Emil Adamič, ponov. /5/

ARS Skladatelj tedna, 25. maj 2018 ― Tokrat bodo v središču pozornosti skladateljeva instrumentalna dela – zanje, se zdi, je po večini našel čas po koncu prve svetovne vojne. Morda so zato […] Tokrat bodo v središču pozornosti skladateljeva instrumentalna dela – zanje, se zdi, je po večini našel čas po koncu prve svetovne vojne. Morda so zato tudi obsežnejša. V njegovem povojnem ustvarjanju se včasih zrcali tudi zanimanje za glasbo dežel, v katerih je prebival med ujetništvom v Rusiji. Tam se je seznanil z netemperirano uglasitvijo, s posebnostmi ruske ljudske glasbe, ki se kažejo v ritmu, harmonijah in melodijah.

Emil Adamič, ponov. /4/

ARS Skladatelj tedna, 24. maj 2018 ― V 4. oddaji o Emilu Adamiču bomo osvetlili najtežje obdobje življenja Emila Adamiča – to je bil čas prve svetovne vojne, ko se je znašel […] V 4. oddaji o Emilu Adamiču bomo osvetlili najtežje obdobje življenja Emila Adamiča – to je bil čas prve svetovne vojne, ko se je znašel v vlogi vojaka in vojnega ujetnika. Pred začetkom prve svetovne vojne, leta 1914, je sicer že slovel kot cenjen in spoštovan glasbeni umetnik. Toda nad Evropo so se začeli zgrinjati temni oblaki in vojna je tudi glasbenike potegnila v svoj vrtinec. Poleti se je Adamič še precej brezskrbno odpravil v Ostravo v današnjem Moravsko-Šlezijskem okraju, v kateri je bil organiziran kongres o reformi petja. Ko se je vrnil, pa je bil še isti dan mobiliziran in je moral z vojaki odriniti v Galicijo. Bil je skoraj prepričan, da se ne bo več vrnil v domovino, tako je vsaj pisal uredniku revije Novi akordi. Na srečo se ni zgodilo po njegovih pričakovanjih – v taborišču je celo ustanovil in vodil pevski zbor, tuji kraji pa so ga pozneje navdihnili tudi pri ustvarjanju nekaterih skladb, na primer Treh turkestanskih pesmi.

Kaj so ustvarili? Miniature

ARS Čas, prostor in glasba, 23. maj 2018 ― Skladatelji prejšnjih dob so ustvarili veliko drobnih skladb – miniatur. Številne so postale znane in priljubljene. Poznamo kar nekaj zelo kratkih skladb. Nekatere trajajo komaj […] Skladatelji prejšnjih dob so ustvarili veliko drobnih skladb – miniatur. Številne so postale znane in priljubljene. Poznamo kar nekaj zelo kratkih skladb. Nekatere trajajo komaj minuto ali dve, nekaj je kratkih kot dih; pogosto razvijejo eno samo misel. Obstajajo pa tudi skladbe, ki so po vsebini blizu miniaturi, vendar jim avtorjeva ustvarjalna fantazija določi daljše trajanje. Romantične miniature so preproste kot pesem, ki najde svojega poslušalca. V ponovljeni oddaji »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Kaj so ustvarili?« bomo predvajali tale dela: Sanjarjenje Roberta Schumanna, pri klavirju je bila Dubravka Tomšič Srebotnjak; Preludij in fugo v C-duru op. 87 št. 1 Dimitrija Šostakoviča, igrala je pianistka Tatjana Nikolajeva; Kontraste Primoža Ramovša, igrali so Božena Angelova, violina, Jaka Stadler, violončelo in Per Rundberg, klavir; Ljubezenski sen Franza Liszta z Dubravko Tomšič Srebotnjak; Pesem brez besed Felixa Mendelssohna – zaigrala sta violončelist Daniel Müller Schott in pianist Jonatan Gilad; Uspavanko Johannesa Brahmsa, ki jo je zapela sopranistka Ingeborg Danz, pri klavirju pa je bil Helmut Deutsch; Debussyjev Syrinks –interpretiral ga je flavtist Jonatan Snowden; Variacije na Paganinijevo temo Witolda Lutoslawskega, ki sta jih zaigrala brata Anthony in Joseph Paratore, za konec pa bomo poslušali še Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja. Akademijo Sv. Martina v Polju je vodil sir Neville Marriner. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je pripravil profesor Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral pa Ivan Lotrič.

Emil Adamič, ponov. /3/

ARS Skladatelj tedna, 23. maj 2018 ― “Skladbe si stresal kar iz rokava in kadar si zabrenkal na našo narodno struno, so Tvoje pesmi zazvenele v srcih vseh poslušalcev. Ni ga slovenskega […] “Skladbe si stresal kar iz rokava in kadar si zabrenkal na našo narodno struno, so Tvoje pesmi zazvenele v srcih vseh poslušalcev. Ni ga slovenskega skladatelja, ki bi bil priljubljen pri vseh pevcih, tako ko Ti. Ni ga sporeda, na katerem ne bi bil s svojimi lepimi, iz srca privrelimi pesmicami zastopan Ti. Zgodilo se je celo, da je bilo na nekem koncertu Zveze slovenskih pevskih društev, ki ga je izvajalo 16 pevskih društev, samo Tvojih skladb več kot tri četrtine,” je Adamiča in njegovo delovanje v prvem desetletju dvajsetega stoletja slikovito ocenil njegov prijatelj in vrstnik, prav tako skladatelj, Zorko Prelovec. To obdobje Adamičevega življenja, v katerem se je tudi poročil, je bilo v vseh ozirih ustvarjalno in srečno. Vendar ne dolgo. Leta 1908 ga je pretresla smrt brata, ki je bil ustreljen pred ljubljansko stolnico …

Emil Adamič, ponov. /2/

ARS Skladatelj tedna, 22. maj 2018 ― Čeprav je Emil Adamič pisal tudi glasbo za klavir, orkester in druge glasbene zasedbe, je najbolj znan po svojih zborovskih skladbah. Z zbori je bil […] Čeprav je Emil Adamič pisal tudi glasbo za klavir, orkester in druge glasbene zasedbe, je najbolj znan po svojih zborovskih skladbah. Z zbori je bil povezan vse življenje – najprej kot pevec, pozneje kot zborovodja različnih pevskih sestavov, hkrati pa že od mladih nog tudi kot avtor. Zborovska glasba bo zato prevladovala tudi v tokratni oddaji Skladatelj tedna.

Emil Adamič, ponov. /1/

ARS Skladatelj tedna, 21. maj 2018 ― Emil Adamič se je rodil na božič leta 1877 na Dobravi pri Ljubljani, iz katere izhaja njegov rod. Družina se je čez dve leti preselila […] Emil Adamič se je rodil na božič leta 1877 na Dobravi pri Ljubljani, iz katere izhaja njegov rod. Družina se je čez dve leti preselila v Ljubljano in kmalu se je začel glasbeno in osnovnošolsko izobraževati – oboje pri sv. Petru, pri katerem je bil njegov oče učitelj in organist. Tako se je začela glasbena pot Emila Adamiča, skladatelja, čigar življenje in delo boste lahko spoznavali ta teden. Spominski listi, Zapuščena, Kregata se baba in devojka in suita Iz moje mladosti pa so skladbe, ki jih boste slišali v 1. oddaji Skladatelj tedna.

Chagall v Lendavi in čebele na Arsu

ARS Kulturna panorama, 20. maj 2018 ― Pregled pomembnejših kulturnih dogodkov tedna začenjamo s prispevkom o razstavi IV. mednarodnega trienala keramike UNICUM. Pregled pomembnejših kulturnih dogodkov tedna začenjamo s prispevkom o razstavi IV. mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki v Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani prikazuje keramiko kot sodobno kiparsko umetnost, ter ga nadaljujemo s predstavitvijo treh razstav, ki so na ogled po Sloveniji. Medtem ko v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem razstavljajo dela akademskih in samorastniških umetnikov, ki so zaznamovali likovno zgodovino v 20. stoletju, bo v Lendavi na ogled velika razstava grafik Marca Chagalla ter v Narodni galeriji v Ljubljani 100 plakatov o razstavah te osrednje nacionalne ustanove za starejšo umetnost ob njeni 100. obletnici. V nadaljevanju bomo poročali s posveta nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi ter predstavili mednarodno srečanje Forum Tomizza. Ob koncu oddaje napovedujemo Arsove dogodke ob nedeljskem svetovnem dnevu čebel. Vabljeni k poslušanju!

Ameriški simfonizem, 5. oddaja: William Schuman

ARS Skladatelj tedna, 18. maj 2018 ― Tokratni niz oddaj posvečamo zlatemu obdobju ameriškega simfonizma. Slišali boste glasbo Roya Harrisa, Walterja Pistona, Paula Crestona, Howarda Hansona in Williama Schumana. Tokratni niz oddaj posvečamo zlatemu obdobju ameriškega simfonizma. Slišali boste glasbo Roya Harrisa, Walterja Pistona, Paula Crestona, Howarda Hansona in Williama Schumana.

Ameriški simfonizem, 4. oddaja: Howard Hanson

ARS Skladatelj tedna, 17. maj 2018 ― Tokratni niz oddaj posvečamo zlatemu obdobju ameriškega simfonizma. Slišali boste glasbo Roya Harrisa, Walterja Pistona, Paula Crestona, Howarda Hansona in Williama Schumana. Tokratni niz oddaj posvečamo zlatemu obdobju ameriškega simfonizma. Slišali boste glasbo Roya Harrisa, Walterja Pistona, Paula Crestona, Howarda Hansona in Williama Schumana.

Ameriški simfonizem, 3. oddaja: Paul Creston

ARS Skladatelj tedna, 16. maj 2018 ― Tokratni niz oddaj posvečamo zlatemu obdobju ameriškega simfonizma. Slišali boste glasbo Roya Harrisa, Walterja Pistona, Paula Crestona, Howarda Hansona in Williama Schumana. Tokratni niz oddaj posvečamo zlatemu obdobju ameriškega simfonizma. Slišali boste glasbo Roya Harrisa, Walterja Pistona, Paula Crestona, Howarda Hansona in Williama Schumana.

Ameriški simfonizem, 2. oddaja: Walter Piston

ARS Skladatelj tedna, 15. maj 2018 ― Tokratni niz oddaj posvečamo zlatemu obdobju ameriškega simfonizma. Slišali boste glasbo Roya Harrisa, Walterja Pistona, Paula Crestona, Howarda Hansona in Williama Schumana. Tokratni niz oddaj posvečamo zlatemu obdobju ameriškega simfonizma. Slišali boste glasbo Roya Harrisa, Walterja Pistona, Paula Crestona, Howarda Hansona in Williama Schumana.

Ameriški simfonizem, 1. oddaja: Roy Harris

ARS Skladatelj tedna, 14. maj 2018 ― Tokratni niz oddaj posvečamo zlatemu obdobju ameriškega simfonizma. Slišali boste glasbo Roya Harrisa, Walterja Pistona, Paula Crestona, Howarda Hansona in Williama Schumana. Tokratni niz oddaj posvečamo zlatemu obdobju ameriškega simfonizma. Slišali boste glasbo Roya Harrisa, Walterja Pistona, Paula Crestona, Howarda Hansona in Williama Schumana.

Katarina Velika v Klovićevih dvorih

ARS Kulturna panorama, 5. maj 2018 ― V prvi majski Kulturni panorami se bomo posvetili aktualnim razstavam doma in na tujem. Razstava Trienale sodobne umetnosti na Koroškem prinaša vpogled v ustvarjanje na […] V prvi majski Kulturni panorami se bomo posvetili aktualnim razstavam doma in na tujem. Razstava Trienale sodobne umetnosti na Koroškem prinaša vpogled v ustvarjanje na področju vizualne umetnosti koroških ustvarjalcev v zadnjih treh letih. V ljubljanski Mestni galeriji so odprli retrospektivno razstavo hrvaškega umetnika Tomislava Gotovca. Na Gorenjskem in Primorskem sta v ospredju zgodovinski razstavi – v Mestni hiši Kranj predstavljajo zgodovino slovenskega plemstva na gradu Turn, v Pomorskem muzeju v Piranu pa gostuje razstava o sloviti bitki pri Visu z naslovom Železni ljudje na lesenih ladjah. Ob koncu oddaje se bomo odpravili še prek meje – v Rimu predstavljajo dela beneškega slikarja Canaletta. Katarina Velika, carica vseh Rusov pa je naslov razstave o vladavini ene najmočnejših žensk v zgodovini. Razstava je na ogled v galeriji Klovićevi dvori v Zagrebu.

PROTI VSEM PRAVILOM (Against all odds)

ARS Filmska glasba, 4. maj 2018 ― Gangster (James Woods) najame nekdanjega nogometaša (Jeff Bridges), da mu najde dekle (Rachel Ward). In ko jo zares najde, se vanjo tudi zaljubi. S tem […] Gangster (James Woods) najame nekdanjega nogometaša (Jeff Bridges), da mu najde dekle (Rachel Ward). In ko jo zares najde, se vanjo tudi zaljubi. S tem pa se začnejo zapleti. To je v grobem vsebina filma Proti vsem pravilom, ki mu namenjamo današnjo oddajo. Avtorsko glasbo sta napisala Michel Colombier in Larry Carlton.

Plečnikova odličja

ARS Kulturna panorama, 28. april 2018 ― Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, vabimo vas v družbo Kulturne panorame, da bi se skupaj razgledali po dosežkih slovenske arhitekture, ki se zrcalijo v Plečnikovih odličjih, […] Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, vabimo vas v družbo Kulturne panorame, da bi se skupaj razgledali po dosežkih slovenske arhitekture, ki se zrcalijo v Plečnikovih odličjih, se poslovili od Slovenskih dnevov knjige, z novim vodstvom vstopili v Vatikanske muzeje. Pozornost namenjamo tudi povezovanju Humanistike in prava, evropskim festivalom, Začasnemu slovenskemu plesnemu arhivu in razstavam likovne umetnosti v avstrijskem Gradcu.

še novic

Novice

radio