ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 23. junij 2018 ― 24. maja letos je prejel nagrado za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini Med prejemniki medalje za zasluge, ki jih je 24. maja letos v predsedniški palači v Ljubljani podelil predsednik republike Borut Pahor, je tudi duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec – nagrajen je bil za svoje izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini. “Celotni opus Avgusta Ipavca jemlje navdih iz spoštovanja do človeškega stvarstva in vsega božjega. Prelito v glasbeni jezik, ki ne potrebuje posrednikov, je njegovo humanistično sporočilo tudi dragoceno sporočilo slovenske ustvarjalnosti”, je še zapisano v utemeljitvi.

ARS Likovni odmevi, 22. junij 2018 ― V gradu Kromberk v Novi Gorici bo vse do konca septembra na ogled velika pregledna razstava ob 60. življenjskem jubileju akademskega slikarja Klavdija Tutte. V gradu Kromberk v Novi Gorici bo vse do konca septembra na ogled velika pregledna razstava ob 60. življenjskem jubileju akademskega slikarja Klavdija Tutte. V desetih sobah celotnega drugega nadstropja kromberškega gradu so na ogled postavili 180 slik, risb in skulptur umetnika z mediteransko širino. Bogat in obsežen likovni opus Klavdija Tutte izhaja iz občudovanja mediteranske, kraške, obmorske pokrajine, ki se prek izbranih podob in simbolov spreminja v imaginarni pejsaž.  Zračnost, vitalnost, žrtveni biki, obarvane ptice, menhirji in seveda razkošje sredozemskih barv opredeljujejo njegov likovni jezik. Po besedah Miklavža Komelja »redko srečamo slikarja, ki bi bil tako zelo navezan na neko pokrajino. In čeprav Tutta že skoraj četrt stoletja živi v Kranju in čeprav je pred tem obiskoval tako srednjo šolo kot likovno akademijo v Ljubljani, ostaja njegova rodna Goriška zanj obljubljena dežela, ki zaznamuje njegovo delo«.

ARS Arsov forum, 20. junij 2018 ― Pogovor o življenju slikarke pred otvoritvijo razstave ob stoletnici Narodne galerije Slikarko Ivano Kobilco smo Slovenci še pred dobrim desetletjem poznali in sprejemali pretežno na emblematični ravni. Vsi smo poznali njeni Kofetarico (Ivana jo je prisrčno poimenovala Mamica kavopivka) in Poletje, bila je upodobljena na bankovcu za pet tisoč tolarjev. Je nismo bolje poznali, ker je bila ženska, uspešnejša od svojih moških kolegov, ker njene žanrske upodobitve in tihožitja nikoli niso odsevala realne stvarnosti in se je je držala le oznaka ‘meščanska’? V zadnjem času odkrivamo njen pomen, moč njenega značaja, njeno prodornost in izjemne dosežke v mednarodnem merilu. Zdaj vemo, da je spadala med evropsko slikarsko elito, cenjena je bila v Parizu, v središču umetniškega življenja. Knjiga njene nemške prijateljice Rose Pfäffinger, ki jo je ugonobil karizmatični danski ljubimec, razkriva tudi dolgo skrito plat življenja Ivane Kobilce. Ko je iz temnih tonov, izhajajočih iz slikarskih šol na Dunaju in v Münchenu, ki jih je obiskovala, začela razvijati kolorit in pastoznost, značilni za takrat brsteči impresionizem največjih mojstrov v Franciji, je od tam nenadoma odšla v umetniško provinco, v Sarajevo. O pravem vzroku poznavalci še zdaj niso povsem prepričani. Ivana Kobilca je bila in pomenila mnogo več, kot ji je javnost priznavala, zdaj pa se z veliko zbirko v Narodno galerijo vrača v velikem slogu. Z dolgoletnim kustosom iz Narodne galerije, dr. Ferdinandom Šerbeljem, se bo pogovarjala Vilma Štritof, ki je bila tudi koscenaristka in dramaturginja celovečernega igrano-dokumentarnega filma o Ivani Kobilci.