ARS Izšlo je, 26. julij 2018 ― »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« Dr. Silvija Borovnik je prevajalka (med drugim je objavila izbor avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje), redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter literarna znanstvenica. Raziskuje sodobno slovensko prozo in pomemben del njenega literarnovednega delovanja je posvečen  pripovedništvu slovenskih avtoric. Njeno najnovejše literarnovedno delo Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti je izšlo v zbirki Zora pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru. Kot njegov moto je postavila misel pesnika, esejista in kulturnega sociologa Aleša Debeljaka: »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« V prvem, obsežnejšem delu z naslovom O književnosti je zgoščeno in pregledno analizirala opuse avtorjev, ki so se v svojih literarnih delih in/ali eksistencialno srečali z večkulturnostjo in medkulturnostjo, v drugem delu z naslovom O slovenščini doma in po svetu pa se je avtorica predstavila kot intelektualka, ki zagovarja slovenščino na vseh ravneh, tudi na univerzi s pretirano trgovsko žilico. Več o monografiji bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.

ARS Ars humana, 23. julij 2018 ― Cenzure v Jugoslaviji uradno ni bilo, a se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni Minuli ponedeljek smo termin oddaje Ars humana posvetili prepovedanim knjigam na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Tokrat ponavljamo oddajo, ki je nastala ob razstavi STOP! Cenzura, posvečeni cenzuri v nekdanji Jugoslaviji. Te cenzure uradno ni bilo, a se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; in kljub temu, da politične cenzure uradno ni bilo, so obstajale knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane, obstajali so tudi fondi, v katerih je bilo na stotine knjig, ki so bile iz tega ali onega razloga označene kot neprimerne, njihovo posedovanje pa je bilo sankcionirano. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. S Heleno Janežič se pogovarja Tina Kozin.

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 21. julij 2018 ― Posnetek pogovora s Štefko Drolc iz leta 2003 kot hommage veliki igralki Štefka Drolc, legenda slovenskega gledališča, filma, radia in televizije se je pred nedavnim poslovila s tega sveta, stara skoraj petindevetdeset let. Na odrih osrednjih slovenskih gledališč od Maribora do Trsta in Ljubljane in tudi na eksperimentalnih odrih je odigrala osrednje vloge v delih slovenske in svetovne dramatike. Kot filmska igralka debitirala že leta 1948 v filmu Na svoji zemlji, igrala pa je še v filmih Na klancu, Naš avto, Cvetje v jeseni, Povest o dobrih ljudeh, Draga moja Iza, Deklica in drevo, če omenimo le nekatere. Njene vloge v radijskih igrah in literarnih oddajah, ki jih hranimo v radijskem arhivu, so nepreštevne. Kot hommage veliki igralki objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovor Tadeje Krečič s Štefko Drolc iz leta 2003.

ARS Esej na radiu, 20. julij 2018 ― Enajstega avgusta 2013 je umrla ameriška doktorica političnih ved Jean Elshtain, avtorica znamenitih del Moški kot javna osebnost, ženska kot zasebna in Družina v politični […] Enajstega avgusta 2013 je umrla ameriška doktorica političnih ved Jean Elshtain, avtorica znamenitih del Moški kot javna osebnost, ženska kot zasebna in Družina v politični misli. Jean Elshtain je sodelovala v politiki feminističnega gibanja od začetka šestdesetih. V oddaji boste slišali njen esej z naslovom Feminizem, družina, družba. Prevedel ga je Tone Frelih, brala pa napovedovalca Maja Šumej in Janez Dolinar. Oddajo je zvočno oblikoval Ambrož Cirej, urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.