ARS Svet kulture, 17. avgust 2018 ― Na Prvem programu Televizije Slovenija bodo začeli s predvajanjem prve sezone ene najbolj odmevnih serij zadnjih let, Dekline zgodbe V oddaji bomo predstavili sklepno dogajanje na festivalu stare glasbe. V okviru Festivala Radovljica, ki se je letos v veliki meri posvetil slovenski glasbeni zapuščini, se bodo zvrstili le še trije koncerti. Ob Dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bomo osvetlili pestro kulturno dogajanje v Prekmurju. Izpustili pa ne bomo niti televizijskega vrhunca – na Prvem programu Televizije Slovenija bodo namreč začeli s predvajanjem prve sezone ene najbolj odmevnih serij zadnjih let, Dekline zgodbe.

ARS Likovni odmevi, 14. avgust 2018 ― Prva tovrstna predstavitev umetnice pri nas, ki z izborom več kot 200 fotografij prikazuje njen široki ustvarjalni opus V oddaji Likovni odmevi bomo tokrat predstavili retrospektivno razstavo del Inge Morath, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Gre za prvo tovrstno predstavitev umetnice pri nas, ki z izborom več kot 200 fotografij prikazuje njen široki ustvarjalni opus, projekte od zgodnjih petdesetih let prejšnjega stoletja naprej in serije portretov znanih in manj znanih osebnosti, ki jih je spremljala vse življenje. O delu in življenju Inge Morath in o razstavi v Umetnostni galeriji v Mariboru je Aleksandri Saški Gruden pripovedoval kustos Kurt Kaindl.

ARS Čas, prostor in glasba, 14. avgust 2018 ― Predvajali bomo Vortex - Vrtinec za violino in komorni sestav litovske skladateljice  Raminte Šerkšnyté V trinajsti oddaji iz cikla ‘Čas prihodnosti’ bomo predvajali: Vortex  –  Vrtinec za violino in komorni sestav litovske skladateljice  Raminte Šerkšnyté. Solist bo Irvin Arditti, ansambel Gaida bo vodil Vykintas Baltakas. Prvo rapsodijo za klarinet in orkester Clauda Debussyja bo kot solist zaigral Robert Plane, Nacionalnemu orkestru BBC iz Walesa bo dirigiral Tadaaki Otaka. Za oddajo smo izbrali še ciklično skladba Noč Majev mehiškega skladatelja Silvestra Revueltasa. Mehiškemu nacionalnemu simfoničnemu orkestru bo dirigiral Enrique Arturo, Oddajo »Potovanje na rob sveta« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, pripravil in uredil jo je profesor Pavel Mihelčič.

ARS Arsov forum, 14. avgust 2018 ― Osebni vpogled Rose Pfäffinger v bohemski krog slikarjev in drugih umetnikov v Münchnu in Parizu konec 19. stoletja, katerega del je bila tudi Ivana Kobilca. V Narodni galeriji je odprta velika retrospektivna razstava del slikarke Ivane Kobilce, ob razstavi je izšel tudi vodnik po razstavi, možno pa je kupiti tudi knjigo z naslovom Pariški bohemi 1889 – 1895, ki jo je izdala Narodna galerija decembra leta 2014. Podnaslov knjige je Avtobiografsko poročilo slikarke Rose Pfäffinger. Delo prinaša osebni vpogled v bohemski krog slikarjev in drugih umetnikov v Münchnu in Parizu konec 19. stoletja, v katerega je sodila tudi Ivana Kobilca in ker smo si o tej slikarki ustvarili določeno podobo in mislili, da marsikaj vemo o njej, njenem življenju in delu, nam je prav ta knjiga z izpovedjo njene prijateljice Rose Pfäffinger razkrila precej neznanih delcev iz njenega življenja, pa tudi o položaju žensk umetnic ob koncu 19 stoletja. Gradivo je zbrala in komentirala Ulrike Wolf – Thomsen, original je izšel pri založbi Ludwig iz Kiela leta 2007. Ko so zaradi obnove zaprli Narodno galerijo, so pred tem med obiskovalci izvedli o najbolj priljubljenem delu iz zbirke in obiskovalci so se določili prav za Ivano Kobilco in njeno sliko Poletje, sliko, ki jo je skupaj s sliko Likarice, ki sta bili sprejeti v pariški salon, leta 1891 pripeljala v Pariz. Danes bomo ponovili oddajo, ki smo jo posneli ob izidu knjige z gosti: urednico knjige, vodjo knjižnice Narodne galerije Matejo Krapež, prevajalko, zgodovinarko Manco G. Renko, ki jo še posebej zanima 19. stoletje in dolgoletnim višjim kustosom Narodne galerije dr Ferdinandom Šerbeljem. Oddajo je pripravila Maja Žel – Nolda.

ARS Jezikovni pogovori, 13. avgust 2018 ― Nigerija ima popisanih 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nigerija sodi med najbolj jezikovno raznovrstne (pisane) države. Popisanih ima kar 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nekateri jeziki nimajo stika z javnim prostorom, v izobraževanju pa podpirajo predvsem angleški jezik. Kako to vpliva na širjenje revščine in kakšna so mednarodna priporočila za to afriško državo? Gostja bo Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN:2016-Oxygen-9DEC (Ponovitev oddaje.)