ARS Svet kulture, 26. oktober 2018 ― Za vas bomo zbrali utrinke z Borštnikovega srečanja in napovedali premieri v MGL-ju in Gledališču Koper Borštnikovo srečanje, osrednji slovenski gledališki festival, ki poteka v Mariboru, se preveša v svoj sklepni del. O tem, kaj vse se je in se še bo dogajalo na Borštnikovem srečanju, podrobneje v današnji oddaji. V njej bomo pozornost namenili tudi premieri drame Pogrešana na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega in premieri glasbene komedije Ventilator v Gledališču Koper. Gledališko dogajanje pa ni edini poudarek oddaje; oglasili se bomo še z razstave Na obrobju pekla in se ob jubileju in poklicnem slovesu poklonili Vlatki Oršanić. Vabljeni k poslušanju!

ARS Jezikovni pogovori, 25. oktober 2018 ― Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Za izdajanje prvih slovenskih knjig je med zaslužnejšimi Peter Pavel Vergerij. Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Trubar celo piše, da je Vergerij takoj za Bogom med najzaslužnejšimi za njegovo prevajanje Svetega pisma. Na večer pred praznikom dneva reformacije bomo osvetlili vpliv te nenavadne osebnosti na začetke oblikovanja slovenskega knjižnega jezika. Gost bo dr. Gregor Pobežin, predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU, ki je prevedel nedavni izid Dopisov papeškega tajnika – protipapeškega pamfleta Petra Pavla Vergerija.

ARS Arsov forum, 22. oktober 2018 ― Neposredni prenos okrogle mize na Borštnikovem srečanju v organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije Že nekaj let Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije prireja simpozije na festivalu Borštnikovo srečanje. Sestavni del celodnevnega srečanja je tudi okrogla miza. Letošnji simpozij bo osvetlil in preizpraševal politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih, okrogla miza v neposrednem prenosu pa bo ta vprašanja še zgostila. Umetniški vodja vedno deluje v določenem družbenem, ekonomskem, kulturnem in političnem prostoru in je zato od njega v mnogočem odvisen, hkrati pa je njegovo delovanje v gledališkem svetu tudi odraz tega, kar se dogaja zunaj njegovih meja. Institucija umetniškega vodja je na udaru; od tega, da je znotraj gledališča potisnjena domala v zaodrje, ko se mora vsakodnevno prilagajati ekonomski logiki kulturnega managementa in potrošniški kulturi poznega kapitalizma, do tega, da je obsojena na delovanje v odsotnosti kakršnekoli skrbno premišljene kulturne strategije s strani političnega esteblišmenta. Ali je mogoče, da vloga umetniškega vodenja počasi in nezadržno drsi proti izgubi lastne identitete in pogubi? Morda. Toda, čeprav je lahko trenutni zgodovinski prostor izpraznjen, pa ne more pa biti hkrati tudi prazen. Kakor tudi ne morejo biti prazne nove oblike delovanj, strategije in taktik umetniškega vodenja gledališč, če želi institucija umetniškega vodje preživeti v napetosti med estetskim, ekonomskim in političnim. Urednica prenosa Vilma Štritof Voditeljica Petra Tanko Gostje Jure Novak, Tina Kosi, Katarina Klančnik Kocutar, Aleš Novak, Igor Samobor

ARS Obiski kraljice, 22. oktober 2018 ― Charles–Marie Widor je vsekakor najbolj poznan po svoji Toccati iz Simfonije za orgle št. 5, ki jo slišimo ob raznovrstnih priložnostih Charles–Marie Widor je vsekakor najbolj poznan po svoji Toccati iz Simfonije za orgle št. 5, ki jo slišimo ob raznovrstnih priložnostih, velja pa za eno najbolj reprezentativnih orgelskih del nasploh. Ta francoski romantični skladatelj, organist in pedagog pa se ni proslavil le s svojimi desetimi orgelskimi simfonijami, s katerimi je skušal orgelski zvok čim bolj približati orkestrskemu. Je tudi avtor treh simfonij za orgle in orkester, med njimi Simfonije za orgle in orkester v g-molu – tó  bomo tokrat slišali v izvedbi organista Franza Hauka ter Filharmoničnega orkestra Ingolstadt, pod vodstvom Alfreda Ibarre.

ARS Čas, prostor in glasba, 22. oktober 2018 ― Predvajali bomo kratko skladbo Glasbena skrinjica, op. 32  Anatolija Ljadova, v nadaljevanju pa bomo poslušali Divertissement za klavir in godala Matije Bravničarja V oddaji Radijska približevanja – Skrb za prihodnost, ki smo jo posvetili 90. obletnici slovenskega radia, bomo uvodoma predvajali kratko skladbo Glasbena skrinjica, op. 32  Anatolija Ljadova, v nadaljevanju pa bomo poslušali Divertissement za klavir in godala Matije Bravničarja – našemu orkestru bo dirigiral Uroš Prevoršek, solist bo Pavel Šivic. Microsongs za sopran in trinajst inštrumentov Alojza Srebotnjaka bodo izvajali: sopranistka Zlata Ognjanović. ansambel Komorna scena in dirigent Ciril Cvetko. Za sklep smo izbrali Simfonietto Uroša Kreka. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral Samo Hubad. Oddajo »Skrb za prihodnost« – praznično oddajo ob 90. obletnici slovenskega radia, ki ima stalni naslov »Čas, prostor in glasba«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, pripravil in uredil jo je profesor Pavel Mihelčič.

ARS Esej na radiu, 22. oktober 2018 ― Esej je bil objavljen v Sodobnosti leta 2015, bereta ga pa Mateja Perpar in Renato Horvat Jaka Bombač je študiral na Inštitutu in akademiji za multimedije. Je fotograf in režiser, med drugim je prevedel delo Luigija Cornara Kako živeti sto let – razprave o treznem življenju in napisal več esejev. V oddaji boste slišali esej Jaka Bombača Večno iskanje končnosti (v neskončnosti). Esej je bil objavljen v Sodobnosti leta 2015, bereta ga pa Mateja Perpar in Renato Horvat. Glasbena tema v oddaji so odlomki iz Štirih kratkih skladb za violončelo in klavir slovenskega skladatelja Vitje Avsca v izvedbi Hermine in Milana Hudnik. Oblikovalec zvoka je bil Jernej Boc, urednika oddaje pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.