ARS Arsov forum, 13. november 2018 ― Kar zadeva znanost, smo bili Slovenci pred prvo svetovno vojno provinca province habsburške monarhije, ocenjuje ustanovitev akademije kot pridobitev (poleg univerze l.1919) akademik Boštjan Žekš. 12. novembra 1938 okoli 11. ure so v Ljubljani ustanovili Akademijo znanosti in umetnosti.  Po italijanski okupaciji je postala celo članica italijanskih akademij, novembra 1943 pa je tedanji predsednik AZU Milan Vidmar dosegel preimenovanje v slovensko AZU – torej SAZU. Po vojni so nove oblasti pridevnik odpravile, dokončno pa se je naziva akademije prijel šele maja l. 1948.  V prostorih SAZU na Novem trgu 3 v glavnem  mestu so v pogovoru ob 80-letnici ustanovitve sodelovali: akad.prof.dr. Tadej Bajd, aktualni predsednik SAZU, akad.prof.dr. Boštjan Žekš (predsedoval SAZU 2002-2008), in zgodovinar, dr. Željko Oset (na Univerzi v Novi Gorici predava kulturno zgodovino, je avtor dveh del o zgodovini SAZU). Spregovorili so o zgodovinskih razlogih za ustanovitev akademije, njeni vlogi v razvoju znanosti (in umetnosti) med Slovenci v medvojnem obdobju, času okupacije in vojne, ter širitvi SAZU v drugi Jugoslaviji. Nova povojna usmeritev akademije – razvoj raziskovalnih inštitutov s področij naravoslovnih in tehniških ved – je bila med drugim tudi rezultat strateških odločitev tedanje vladajoče elite. Seveda pa to niso edine teme o katerih je tekla beseda. Poslušajte!

ARS Čas, prostor in glasba, 12. november 2018 ― Ko so orkestri postali večji - veliki, brez dirigenta neobvladljivi, se je vzporedno izoblikoval nov, zelo pomemben poklic Ko so orkestri postali večji – veliki, brez dirigenta neobvladljivi, se je vzporedno izoblikoval nov, zelo pomemben poklic. Nekatere podrobnosti o tem poklicu nam bo med pogovorom z avtorjem oddaje razložil violinist in dolgoletni koncertni mojster Orkestra Slovenske filharmonije: Janez Podlesek. V oddaji Čas prihodnosti – Koncertni mojster bomo predvajali: kadenco iz suite Šeherezada Nikolaja Rimskega Korsakova, prvi stavek Allegro aperto iz Koncerta za violino in orkester v A-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in skladbo za violino in orkester ‘Into the Shades’ Nine Šenk. Kadenco iz Šeherezade bo z Orkestrom Slovenske filharmonije zaigral Janez Podlesek. V njegovi izvedbi bomo poslušali tudi prvi stavek Mozartovega Koncerta za violino in orkester v A-duru in skladbo Nine Šenk – ‘Into the Shades’. Obakrat bo igral Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča. Oddajo »Koncertni mojster« iz cikla »Čas prihodnosti«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, o svojem umetniškem delu je govoril violinist Janez Podlesek, oddajo pa je pripravil in uredil profesor Pavel Mihelčič.

ARS Esej na radiu, 12. november 2018 ― Paničen beg od zardevanja ali kako ohraniti dostojanstvo spoštovane profesorice Mladinski pisatelj in pripovednik Slavko Pregl je leta 2003 v mariborski reviji Otrok in knjiga objavil prispevek z naslovom Pogled na svoje delo. Paničen beg od zardevanja ali kako ohraniti dostojanstvo spoštovane profesorice. V oddaji Esej na radiu ga bereta Mateja Perpar in Aleksander Golja. Glasbo je izbrala Tjaša Krajnc, in sicer odlomke iz suite petih stavkov Igre za mladino Pavla Šivica za simfonični orkester v izvedbi simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom Uroša Lajovca. Oblikovalka zvoka je bila Mirta Berlan, urednika oddaje pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.

ARS Ars humana, 12. november 2018 ― Slovenci nismo imeli pravih narodnih epov, so pa njihovo vlogo prevzele nekatere ljudske balade in se tako uvrstile med ključna besedila v prepoznavanju slovenske identitete Slovenci nismo imeli pravih narodnih epov, so pa njihovo vlogo prevzele nekatere ljudske balade in se tako uvrstile med ključna besedila v prepoznavanju slovenske identitete. Med raziskovalci folklornega besedila danes sicer velja, da je ljudska balada eden izmed najbolj enigmatičnih žanrov: je del človeškega ustvarjanja, odsev življenja določene skupnosti in kot taka etnološko ter antropološko dejstvo; je del kolektivnega nezavednega in s tem del mitologije, hkrati pa je tudi estetsko dejstvo. O vsem tem, pa tudi o funkciji, ki so jo imele ljudske balade v družbi, o tem, kako so se prenašale, o razliki med umetnimi in ljudskimi baladami in o najznamenitejših baladnih motivih in snoveh v današnji oddaji z gostjo izr. prof. dr. Marjetko Golež Kaučič, avtorico prve strokovne monografije o slovenski ljudski baladi.