ARS Čas, prostor in glasba,
13. december 2018
―
Glasba, ki bi hotela preživeti, ne da bi imela z vsebino usklajene oblike, bi ostala prazna, brezoblična gmota šumov, zvenov in tonov
Glasba, ki bi hotela preživeti, ne da bi imela z vsebino usklajene oblike, bi ostala prazna, brezoblična gmota šumov, zvenov in tonov. Samo oblikovana glasba ima svoj smisel, samo oblikovana glasba lahko razvije vsebino. Trajalo je več stoletij, da so se oblike ustalile, da so se ujele v ravnovesje z vsebino. Kako oblikujemo? – je vprašanje za ustvarjalca, kako poslušamo? – je vprašanje za za vse tiste, ki iščejo pravi odgovor, kadar se predajo umetnini, ki ima v prostoru in v prav odmerjenem času posebno vlogo. Glasba pride, za hip postane, da se naseli v poslušalčevem spominu – in odide. V oddaji »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Kako oblikujemo, kako poslušamo« smo predvajali tale dela: Erik Satie: Gymnopedie št. 3 – priredba za orkester: Claude Debussy. Kapitolski orkester iz Toulousa je dirigiral Michel Plasson. Anton Lajovic: Sanjarija – priredba za godalni orkester: Lucijan Marija Škerjanc. Godalnemu orkestru RTV Slovenija je dirigiral Anton Nanut. Frederic Chopin: Preludij v A-duru. Pri klavirju je bil Maurizio Pollini; Franz Schubert: Ave Maria. Pela je Gundula Janowitz, pianist je bil Irwin Gage. Ludwig van Beethoven, prvi stavek iz Sonate za klavir v cis- molu – »Mesečina«. Na klavir je igral Alfred Brendel; Ljudska iz Bele krajine: Svi su venci vejli, priredba Pavel Mihelčič, pel je Slovenski oktet in Anton Lajovic: Pesem jeseni za simfonični orkester, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija je dirigiral Samo Hubad. Oddajo »Čas, prostor in glasba« z naslovom »Kak oblikujemo, kako poslušamo… so oblikovali: avtor besedila Pavel Mihelčič, tonski mojster Stane Košmerlj in bralec Ivan Lotrič.