Opice na Arktiki

Opice na Arktiki

ARS Oder, 14. december 2018 ― Dramaturginja o mednarodni gledališki koprodukciji v Arktičnem gledališču v Tromsu Tokrat prihaja mrzli veter s severa, z Arktike, kjer je v Arktičnem gledališču najbolj severnega norveškega univerzitetnega mesta kot dramaturginja sodelovala Vilma Štritof. Predstava je bila rezultat delavnic dramskega pisanja na temo migracij. Norveška organizacija za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International je delavnice organizirala v treh kitajskih mestih. Predstava z naslovom Opice na Himalaji je zato vključevala odlomke dramskih besedil vseh osmih avtorjev, udeleženih v procesu pisanja, hkrati pa je predstavljala edinstven mednarodni dogodek ob nastopu mandata umetniške direktorice Inger Buresund, prejšnje direktorice Ibsen International. Predstava je bila igrana v treh jezikih – norveškem, angleškem in kitajskem – in v njej so med drugimi narodnostmi igrali tudi kitajski igralci. Vilma Štritof se je med študijem predstave z uveljavljenim, s Heddo, norveško nacionalno gledališko nagrado, ovenčanim režiserjem Jonom Tombrejem, z umetniško direktorico, s prevajalko in izvršno producentko s Kitajske pogovarjala o Arktičnem gledališču, o programski viziji in o predstavi. Urednica oddaje Petra Tanko Avtorica in režiserka oddaje Vilma Štritof Tonska mojstrica Mirta Berlan Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina Brala sta Jasna Rodošek in Aleksander Golja Posnetek pesmi Jona Fosseja v prevodu Jane Kocjan je zrežiral Jože Valentič, posnel pa Nejc Zupančič Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2018
Likovni svet Metke Krašovec v Ribnici

Likovni svet Metke Krašovec v Ribnici

ARS Svet kulture, 14. december 2018 ― V Miklovi hiši v Ribnici so na ogled dela Metke Krašovec iz likovne zbirke Riko in drugih ustanov Iskanje lepote in tihi, jasni, skoraj nedostopno izčiščeni obrazi v neoklasicistični maniri so tista skoraj vsem znana plat ustvarjanja letos preminule slikarke Metke Krašovec, ki jo stroka umešča med največja imena slovenskega slikarstva. Tudi v lepih podobah angelskih figur pa lahko zasledimo določen hlad, morda celo nelagodje, ki je sicer bolj eksplicitno v slikarkinih zgodnejših, tako imenovanih »rdečih slikah«. Manjši vpogled v razpon umetničinega delovanja je od včeraj na ogled v ribniški galeriji Miklova hiša, kjer se delom iz zbirke Riko pridružuje tudi nekaj izposojenih slik. Ob razstavi se bomo v današnji oddaji dotaknili tudi koncerta Komornega zbora Huga Wolfa ob 200. obletnici pribljubljene božične pesmi Sveta noč ter koncerta Mešanega zbora Glasbene matice Ljubljana z naslovom La passeggiata; Sprehod z Rossinijem.
Triglav, jezikovni fenomen

Triglav, jezikovni fenomen

ARS Jezikovni pogovori, 14. december 2018 ― Prvi slovenski avto naj bi se imenoval Triglav, med starejšimi zapisi naše najvišje gore so Terglau, Terglou, Terklou. Vrh Triglava je bil prvič dokumentirano osvojen pred 240 leti. Obrisi njegovega poimenovanja pa segajo skoraj tisoč let v zgodovino. Med starejšimi zapisi so Terglau, Terglou, Terklou. V novejšem času smo po Triglavu poimenovali številne pojave, med njimi naj bi se prvi slovenski avto imenoval Triglav, nekaj poimenovanj pa je še danes tudi v državah nekdanje Jugoslavije: Triglavska ulica je v Šibeniku, Karlovcu, Beogradu in Nišu. O Triglavu kot jezikovnem fenomenu v pogovoru z leksikologinjo Ljudmilo Bokal, soavtorico splošnih in terminoloških slovarjev.
Markovci pri Ptuju

Markovci pri Ptuju

ARS Za en bokal muzike, 14. december 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali pevce iz Markovcev pri Ptuju na posnetkih iz leta 1996. Peli so zelo različne pesmi, tudi […] V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali pevce iz Markovcev pri Ptuju na posnetkih iz leta 1996. Peli so zelo različne pesmi, tudi kakšna za praznični čas se najde med njimi, pa seveda pivske in zdravice… Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.
Filmske zgodbe v letu 2018

Filmske zgodbe v letu 2018

ARS Arsov forum, 14. december 2018 ― Matevž Jerman, Ciril Oberstar in Petra Meterc o letošnjem izjemnem slovenskem filmskem letu Letošnje leto je bilo za slovenski film izjemno uspešno: Ne bom več luzerka Urše Menart je kot prvi film, ki ga je posnela ženska, dobil vesno za najboljši film, Posledice Darka Štanteta je doživel izjemen uspeh v tujini, Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc in Zimske muhe Olma Omerzuja pa sta oba dobila nagrade na festivalu v Karlovih Varih. Društvo slovenskih režiserjev je predstavilo nacionalni program za film, odbor DZ za kulturo je podprl sklep za povečanje sredstev slovenskemu filmu, vse bolj pa govorimo tudi o enakosti spolov v filmskem sektorju. O letošnjem filmskem letu bomo v Arsovem forumu spregovorili s kritiki Matevžem Jermanom, Cirilom Oberstarjem in Petro Meterc.
Kateri film bi izbrali za popoln decembrski večer v kinu?

Kateri film bi izbrali za popoln decembrski večer v kinu?

ARS Gremo v kino, 13. december 2018 ― V art mrežo vabita dokumentarna filma o Ivanu Cankarju režiserjev Amirja Muratovića in Dušana Moravca V art mrežo vabita dokumentarna filma o Ivanu Cankarju režiserjev Amirja Muratovića in Dušana Moravca. Ali pa bi vas v dvorano zvabil letošnji canski zmagovalec, film Tatiči o izjemni družini japonskega režiserja Hirokazuja Koreede? Je vaš ljubi žanr znanstvena fantastika, kot jo ponuja ameriško-avstralska koprodukcije Aquaman? Bi si z družino ogledali novega Robina Hooda?
Mladi o tiraniji skozi predstavo Macbeth

Mladi o tiraniji skozi predstavo Macbeth

ARS Svet kulture, 13. december 2018 ― Premierna uprizoritev bo drevi v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Kako se mlajše generacije odzivajo na nesvobodo ter tiranijo materializma in globalizma, je bilo eno izmed vodil režiserja Januša Kice pri nastajanju predstave Macbeth Williama Shakespearja. Premierna uprizoritev bo drevi v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Plesno-gledališka predstava Razgaljeno Rosane Hribar poetiko konstituira skozi ideološko razočaranje, med katerim se sprašuje o vrednosti človeka. Premiera bo drevi v Plesnem teatru Ljubljana. Ko se je nemški slikar Jan Oeltjen preselil v Haloze, so ga povsem prevzeli haloška pokrajina, njeni ljudje in njihov način življenja, ki postanejo osrednja tema njegovega ustvarjanja. V Miheličevi galeriji na Ptuju bodo drevi odprli razstavo Plovba k soncu, ki je posvečena 50. obletnici umetnikove smrti. V oddaji tudi o krstni izvedbi Koncerta za trobento, ki ga je po naročilu Slovenske filharmonije napisal Uroš Rojko.
Kako oblikujemo, kako poslušamo

Kako oblikujemo, kako poslušamo

ARS Čas, prostor in glasba, 13. december 2018 ― Glasba, ki bi hotela preživeti, ne da bi imela z vsebino usklajene oblike, bi ostala prazna, brezoblična gmota šumov, zvenov in tonov Glasba, ki bi hotela preživeti, ne da bi imela z vsebino usklajene oblike, bi ostala prazna, brezoblična gmota šumov, zvenov in tonov. Samo oblikovana glasba ima svoj smisel, samo oblikovana glasba lahko razvije vsebino. Trajalo je več stoletij, da so se oblike ustalile, da so se ujele v ravnovesje z vsebino. Kako oblikujemo?  –  je vprašanje  za ustvarjalca, kako poslušamo?  –  je vprašanje za za vse tiste, ki iščejo pravi odgovor, kadar se predajo umetnini, ki ima v prostoru in v prav odmerjenem času posebno vlogo. Glasba pride, za hip postane, da se naseli v poslušalčevem spominu  –  in odide. V oddaji »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Kako oblikujemo, kako poslušamo« smo predvajali tale dela: Erik Satie: Gymnopedie št. 3 – priredba za orkester: Claude Debussy. Kapitolski orkester iz Toulousa je dirigiral Michel Plasson. Anton Lajovic: Sanjarija – priredba za godalni orkester: Lucijan Marija Škerjanc. Godalnemu orkestru RTV Slovenija je dirigiral Anton Nanut. Frederic Chopin: Preludij v A-duru. Pri klavirju je bil Maurizio Pollini; Franz Schubert: Ave Maria. Pela je Gundula Janowitz, pianist je bil Irwin Gage. Ludwig van Beethoven, prvi stavek iz Sonate za klavir v cis- molu – »Mesečina«. Na klavir je igral Alfred Brendel; Ljudska iz Bele krajine: Svi su venci vejli, priredba Pavel Mihelčič, pel je Slovenski oktet in Anton Lajovic: Pesem jeseni za simfonični orkester, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija je dirigiral Samo Hubad. Oddajo »Čas, prostor in glasba« z naslovom »Kak oblikujemo, kako poslušamo… so oblikovali: avtor besedila Pavel Mihelčič,  tonski mojster Stane Košmerlj in bralec Ivan Lotrič.
Rimska cesta v odsevu večnosti; Mednarodni simpozij o Ivanu Cankarju

Rimska cesta v odsevu večnosti; Mednarodni simpozij o Ivanu Cankarju

ARS Kulturna panorama, 12. december 2018 ― Trubarjevo priznanje za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine V Kulturni panorami tokrat obširneje o arheološki razstavi Rimska cesta v odsevu večnosti, o Trubarjevih priznanjih za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine in Mednarodnem simpoziju o Ivanu Cankarju, ki je potekal na dan obletnice umetnikove smrti. V nadaljevanju še o srečanju ministra za kulturo s kulturniki in organizacijami, podpisniki Javnega pisma pred februarskim rebalansom proračuna, o razstavi v Zbirke v gibanju, umetniškem sejmu ArtMetropolis ter o muzejih in galerijah kot razširjenih učilnicah. Vabimo vas, da se na pridružite!
Performans in gravitacija

Performans in gravitacija

ARS Oder, 12. december 2018 ― Besedilo dr. Maje Murnik o umetnosti »nad tlemi« V prejšnji oddaji smo v pogovoru spoznali dr. Majo Murnik, ki v razpravi Performans in gravitacija obravnava umetnost »nad tlemi«, umetnost, ki si prizadeva premagati gravitacijo. Danes vas vabimo, da prisluhnete besedilu, v katerem ob primerih tovrstne umetnostih, razmišlja o treh temah, ki jih imamo za ključne pri razumevanju tovrstne umetnosti: o gravitaciji, ki jo ustvarjalci razumejo kot temeljno silo, ki nas določa in vzpostavlja v Zemljinem okolju in obenem kot usodno silo, ki stoji na poti k osvoboditvi človeka, umetnosti in mišljenja. S sposobnostjo človeka, da se izmuzne na »odprto nebo« (po Virilliu), se vzpostavi pogleda zad drugačno dojemanje prostora in za reorganizacijo pogleda. To vpliva na spremenjeni koncept človekove telesnosti, ki je v članku interpretirana s filozofskega stališča, s pomočjo razširjenega koncepta telesa, ki se naslanja na Merleau-Pontyja. Tretja tematika je vprašanje znanstvene abstrakcije. Besedilo Performans in gravitacija je natisnjeno v reviji Amfiteater, 5. letnik, številka 2, 2017. Vabimo vas k poslušanju!
Črni petek

Črni petek

ARS Svet kulture, 12. december 2018 ― Lirična simbioza glasbe, giba in petja v predstavi Črni petek avtorja in izvajalca Branka Potočana s simboliko vrvi gradi metafizične slike v zraku Težka čustvena stanja, kot so osamljenost, otožnost ali potrtost so tema predstave Črni petekavtorja in izvajalca Branka Potočana, ki bo nocoj premierno na ogled v Stari mestni elektrarni. Pod glasbeni del se podpisuje duo Silence, lirična simbioza glasbe, giba in petja pa s simboliko vrvi gradi metafizične slike v zraku, ki prinašajo nadrealističen pogled navzdol, na malega človeka. V oddaji pa tudi o jubilejni knjigi Milčka Komelja Življenje z umetnostjo in 3. koncertu cikla Carpe artem: Absolutno, ki bo nocoj v Kazinski dvorani SNG Maribor.
Ob 100. obletnici Cankarjeve smrti

Ob 100. obletnici Cankarjeve smrti

ARS Svet kulture, 11. december 2018 ― Razumi svoj narod, razumi nas vse, ki te nismo mogli razumeti. Preveč bogastva, preveč lepote si usul pred nas. - Iz nekrologa Otona Župančiča [Slovenski narod, 12. dec. 1918] Na današnji dan pred stoletjem se je poslovil Ivan Cankar, ki se mu na Radiu Slovenija poklanjamo vse leto in tako bo tudi danes. V Cankarjevem domu na Vrhniki bo javno predvajanje njegove drame Jakob Ruda, ki je nastala v igranem uredništvu našega radia, kjer so danes začeli tudi snemanje zvočnih knjig.  V oddaji še o novostih Cankarjeve založbe in o koncertu cikla Kromatika Simfonikov RTV Slovenija.
Kako se je začelo? – Uroš Prevoršek

Kako se je začelo? – Uroš Prevoršek

ARS Čas, prostor in glasba, 11. december 2018 ― V oddaji »Čas, prostor in glasba« smo se spomnili na prvega dirigenta simfoničnega orkestra Radia Ljubljana V oddaji »Čas, prostor in glasba« smo se spomnili na prvega dirigenta simfoničnega orkestra Radia Ljubljana. Objavili bomo del pogovora, ki je potekal 26. maja leta 1996 – tri mesece pred umetnikovo smrtjo – na vrtu počitniške hiše v Portorožu. Predvajali bomo: Tri stavke – Preludij in fuga, Sarabanda, Kuranta 0iz Concerta grossa Uroša Prevorška – Orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral Marko Letonja, in 49 let star posnetek Simfonije št. 1, opus 10 Dmitrija Šostakoviča s stavki: Allegretto, Allegro, Lento, Allegro molto, Lento. Prvi zasedbi Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana je dirigiral Uroš Prevoršek.  Ponovljeno oddajo »Čas, prostor in glasba« z naslovom »Kako se je začelo …?  –  Uroš Prevoršek« so oblikovali: Pavel Mihelčič, Stane Košmerlj in Ivan Lotrič.
Alojzij Rebula: Njegov prihod

Alojzij Rebula: Njegov prihod

ARS Esej na radiu, 11. december 2018 ― Nocoj za božično misel o učlovečeni Besedi objavljamo zadnje poglavje iz knjige Smer Nova zemlja pisatelja Alojza Rebule – Njegov prihod. Knjiga je izšla leta […] Nocoj za božično misel o učlovečeni Besedi objavljamo zadnje poglavje iz knjige Smer Nova zemlja pisatelja Alojza Rebule – Njegov prihod. Knjiga je izšla leta 1972, odlomek pa bere Jasna Rodošek. Glasbeni vložki so iz skladbe Štiri pastorale za orkester Stanka Premrla v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, pod vodstvom dirigenta En Shaa; oblikovalec zvoka je bil Jernej Boc. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
še novic