ARS Obiski kraljice, 7. januar 2019 ― V teh dneh mineva 20 let od njegove smrti; spomnili se ga bomo z nekaterimi skladbami, ki jih je namenil orglam »Skladateljska ideja je tisto, kar pride čisto spontano, sam ne veš kdaj,« je dejal Primož Ramovš v pogovoru z Borutom Loparnikom na začetku osemdesetih let. »Včasih bi najraje rekel, pojdi se solit, za danes bom pustil. Toda čez kakšno uro se le odpre in potem ne morem nehati. Delam, delam, mislim si, samo še tole končam pa bo dovolj za zdaj, medtem pa se pojavi nova ideja in še tisto izpeljem, in za njo naslednja in ura je že dve ali tri zjutraj, morda tudi več, in moram se prav prisiliti, da neham.« V teh dneh mineva 20 let od njegove smrti; spomnili se ga bomo z nekaterimi skladbami, ki jih je namenil orglam – inštrumentu, na katerega je igral in improviziral po ljubljanskih cerkvah.

ARS Skladatelj tedna, 7. januar 2019 ― Oba glasbenika je med drugim povezovala opera, ki je bila ljuba obema, le da je bil oče Alessandro pri ustvarjanju te glasbene zvrsti precej bolj plodovit Oba glasbenika je med drugim povezovala opera, ki je bila ljuba obema, le da je bil oče Alessandro pri ustvarjanju te glasbene zvrsti precej bolj plodovit. Zdi se nepredstavljivo, kako je lahko izpod njegovega peresa nastalo več kot 100 oper. To pa je bilo mogoče samo ob določeni kompozicijski praksi, ki jo je odločilno razvil prav on sam – njegove partiture so namreč podobne skicam, v katerih je izvedba s pomočjo oštevilčenega basa le nakazana in prepuščena izvajalcu.

ARS Ars humana, 7. januar 2019 ― Kako nove dramaturgije v uprizoritveni umetnosti odzvanjajo kontekst, ki nas obdaja Tako danes kakor tudi v različnih zgodovinskih obdobjih obstajajo umetniške prakse, ki jih del javnosti označi za hermetične, nekomunikativne oziroma zaprte v nekakšen slonokoščeni stolp, ograjen od stvarnosti, ki nas obdaja. Bodisi da govorimo o eksperimentalnih pristopih, zgodovinskih avantgardah ali sodobnih uprizoritvenih postopkih, pa so pogosto te prakse tiste, ki nam lahko veliko povedo o svetu, v katerem živimo; seveda le pod pogojem, da jih ne beremo skozi očala s tradicijo vzpostavljenih estetskih norm in posledično svojih pričakovanj, temveč se vprašamo, kakšna razmišljanja pogojujejo te odklone od pričakovanih in prevladujočih načinov uprizarjanja. V tokratni oddaji Ars humana bomo tako razmišljali o tem, kako nove dramaturgije v uprizoritveni umetnosti odzvanjajo kontekst, ki nas obdaja. Naša iztočnica za pogovor bo predstava Narodna sprava: Krajine svobode, ki je bila nedavno premierno uprizorjena v Slovenskem mladinskem gledališču. Naša gostja bo soavtorica predstave, teoretičarka, dramaturginja in režiserka Ana Vujanović.

ARS Likovni odmevi, 5. januar 2019 ― 1928 - 2019 Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta smo izgubili izjemni umetnici, samosvoji grafičarki, Zdenko Golob in Tinco Stegovec. Poklonili se jima bomo tudi v oddaji Likovni odmevi s ponovno objavo pogovorov, ki so nastali ob njunih retrospektivah v Mednarodnem grafičnem Likovnem centru. Nocojšnjo oddajo posvečamo Zdenki Golob, slikarki, ilustratorki, grafičarki in pedagoginji. Rodila se je leta 1928 v Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, po meščanski in trgovski šoli se je zaposlila kot tekstilna delavka, pozneje pa je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1954 in nato sprejela različne službe, le da je lahko ustvarjala neodvisno, iskreno in svobodno, kot je večkrat sama poudarila. Leta 1968 je dobila status svobodne umetnice. Ob njeni 85- letnici so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pripravili veliko pregledno razstavo, na kateri je bil na ogled njen grafični opus, akvareli, risbe in slike. Tako so se poklonili umetnici, katere opus do tedaj ni doživel večjih javnih predstavitev, ker je tudi sama dajala prednost ustvarjanju pred publiciteto. Ustanovi je takrat tudi donirala 105 del na papirju. Umetniški opus Zdenke Golob je neznačilen, njen motivni svet ni obsežen, zato pa je vsak motiv obdelala do skrajnih interpretativnih možnosti in v več različicah. Za njeno umetniško ustvarjanje je od vsega začetka značilna vzporednost abstraktnih likovnih prvin in poenostavljenih realnih oblik ter premišljena atmosferska uporaba barve. Zdenka Golob je tudi veliko ilustrirala, bila je ena prvih umetnic, ki so za svoje ilustracije uporabile kolažiranje z različnimi recikliranimi materiali. Po letu 1969 se je povsem posvetila grafiki in v tehnikah globokega tiska so nastala njena najboljša dela, večinoma v ciklusih. Njeni umetnosti so večkrat očitali hermetičnost, sama pa je dejala, da motivna raznolikost in atraktivnost nista potrebni, saj je bistven pretehtan odziv na probleme časa in prostora. Zdenka

ARS Arsov forum, 4. januar 2019 ― Ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Letos nas bodo že enajstič v novo leto pospremili Bobri oziroma istoimenski ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje. Gre za programsko razgiban festival, ki ga Mestna občina Ljubljana kot ustanoviteljica namenja otrokom, mladim odraslim, organiziranim skupinam vzgojno-izobraževalnih ustanov in ne nazadnje staršem z željo po njihovi proaktivni udeležbi, kar je nedvomno posebnost tega festivala. Bobri so pretežno festival uprizoritvene umetnosti, ki ima stalni domicil v Slovenskem mladinskem gledališču, pogled svojega mladega gledalstva pa z roko v roki s Kinodvorom širi tudi s sedmo umetnostjo. Tokratni Arsov forum z naslovom Spet so v Ljubljano prišli Bobri, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, podrobno predstavlja program 11. edicije Bobrov, hkrati pa festival umešča v nekoliko širši kot, zlasti v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje, po dobrem desetletju ocenjuje njegovo kondicijo in usmerja pogled tudi k novim horizontom, željam in pričakovanjem. Sogovorniki v oddaji – Mateja Demšič, Mestna občina Ljubljana, Tadeja Pungerčar, Festival Bobri in Tibor Mihelič Syed, Slovensko mladinsko gledališče.