Kultura in literatura

ARS Svet kulture, 7. februar 2019 ― Dan pred nacionalnim kulturnim praznikom poročamo o zbirki kratkih zgodb Navodila za srečo Vinka Möderndorferja in zbirki esejev Katje Perat Naredite Ameriko spet obvladljivo Dan pred kulturnim praznikom posvečamo slovenski literaturi, natančneje dvema novostma Cankarjeve založbe. Zbirka kratkih zgodb Navodila za srečo Vinka Möderndorferja se posveča človeškim razmerjem, Katja Perat pa v zbirki esejev z naslovom Naredite Ameriko spet obvladljivo pripoveduje o svojem osebnem doživljanju srednjega zahoda Združenih držav v neločljivi povezavi z ameriškim ter globalnim političnim in kulturnim dogajanjem. V oddaji bomo med drugim slišali še, kako Prešernov dan praznujejo v Zagrebu, poročali o odkritju skulptur Damijana Kracine v praznih nišah na fasadi Narodne galerije v Ljubljani in obiskali razstavo sodobnih slikarjev sakralne umetnosti v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Čas prihodnosti – Kaj se lahko zgodi?

ARS Čas, prostor in glasba, 7. februar 2019 ― Najprej bomo poslušali Simfonijo št. 41 v C-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta – Dunajske filharmonike bo vodil Karl Böhm V oddaji ‘Čas prihodnosti – Kaj se lahko zgodi?’ bomo predvajali glasbo dveh genialnih skladateljev. Najprej bomo poslušali Simfonijo št. 41 v C-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta – Dunajske filharmonike bo vodil Karl Böhm. V drugem delu oddaje pa bomo predvajali posnetek Koncerta za klavir in orkester v g-molu št. 2 Camilla Saënt-Saensa. Pri klavirju bo Dubravka Tomšič Srebotnjak, Simfoničnemu orkestru Radiotelevizije Slovenija bo dirigiral Anton Nanut. Triindvajseto oddajo iz cikla »Čas prihodnosti« pod naslovom »Kaj se lahko zgodi?«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pripravlja profesor Pavel Mihelčič.

Dobitniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada

ARS Kulturna panorama, 6. februar 2019 ― Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov teh dni bomo začeli pri našem osrednjem kulturnem prazniku Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov teh dni bomo začeli pri našem osrednjem kulturnem prazniku – strnili smo nekaj vtisov s slovesne podelitve Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Ljubljanska Akademija za glasbo letos praznuje 80-letnico svojega obstoja; več o častitljivem jubileju v oddaji, v kateri vas bomo podrobneje seznanili tudi z dvema razstavama: z razstavo Plečnikov NUK in z razstavo Uporabljam ali opazujem? primorskega ustvarjalca Eneja Gale. V sklepnem delu oddaje izpostavljamo izid dveh monografij: monografijo Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti je podpisala ddr. Nataša Golob, v transkripciji Toneta Krampača in pod uredništvom dr. Lovra Šturma pa je izšla knjiga Ljubljanske družine v 18. stoletju.

Kafarnaum, Soba pobega, Kako izuriti svojega zmaja 3, 69. Berlinale, festival kratkega filma v Clermont-Ferrandu

ARS Gremo v kino, 6. februar 2019 ― V središču pozornosti bodo Kafarnaum, 69. Berlinale in največji festival kratkega filma na svetu Za premiero tedna smo izbrali Kafarnaum, film libanonske režiserke Nadine Labaki. V njegovo središče je postavila dečka, odraščajočega v revščini bejrutskega sluma, ki se odloči, da bo tožil starša, ker sta ga rodila v svet brez prihodnosti. V oddaji bomo ocenili še psihološki triler Soba pobega in tretji del animirane pustolovščine Kako izuriti svojega zmaja. Poročali bomo o tem, kaj ponuja 69. edicija festivala Berlinale, in o vrhuncih festivala kratkega filma v francoskem Clermont-Ferrandu, ki je največji festival v svetovnem merilu, posvečen kratki filmski formi.

Glazerjeva knjižnica v Mariboru

ARS Svet kulture, 6. februar 2019 ― Osebna knjižnica pesnika in knjižničarja Janka Glazerja je nova pridobitev Univerzitetne knjižnice Maribor Teme tokratne oddaje Svet kulture so prenos osebne knjižnice Janka Glazerja v Univerzitetno knjižnico Maribor, spominska razstava Arheološka podoba v plakatih Matjaža Vipotnika v Posavskem muzeju Brežice, razstava slikarja Emerika Bernarda v Bežigrajski galeriji 2 ter Škerjančeve nagrade, ki jih Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana podeljuje najzaslužnejšim dijakom, profesorjem in sodelavcem šole. Vabljeni k poslušanju!

Kakšni retoriki smo Slovenci?

ARS Jezikovni pogovori, 6. februar 2019 ― Kakšna retorika sta predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Marjan Šarec? Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšna retorika sta predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Marjan Šarec? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje bo redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar. Izhodišče pogovora je bila knjiga »učitelj kot retorik«, ki si jo lahko snamete na tej povezavi.

Cikel Kromatika in Skupni pomeni

ARS Svet kulture, 5. februar 2019 ― V ljubljanskem Cankarjevem domu bo nocoj koncert iz cikla Kromatika. V ljubljanskem Cankarjevem domu bo nocoj koncert iz cikla Kromatika. Simfonični orkester RTV SLO s solistom violinistom Robertom Lakatošem bo nastopil pod taktirko Jamesa Tuggla, izvedel pa bo dela Žebreta, Šostakoviča in Beethovna. V oddaji predstavljamo tudi razstavo o umetniški samoorganizaciji in sodelovanju Skupni pomeni, ki jo bodo odprli v ljubljanskem Škucu.

Tomaž Kozamernik: O lovljenju Froda

ARS Esej na radiu, 5. februar 2019 ― Kakšne so razlike med fantazijo in znanstveno fantastiko? Sodobno in klasično fantazijo? Kakšne so razlike med fantazijo in znanstveno fantastiko? Sodobno in klasično fantazijo? Kakšna so merila fantazijske književnosti? Kako se odrežejo tuji avtorji in kako domači? Na ta vprašanja odgovarja Tomaž Kozamernik v eseju O lovljenju Froda. Esej je izšel v elektronskem mediju Literarno-umetniškega društva Literatura marca 2018. Glasbeni vrinki so odlomki iz videoigre Witcher 3: Wild hunt, avtorji glasbe: Marcin Przybyłowicz, Mikołaj Stroiński, skupina Percival. Izvajali so skupina Percival, državni brandenburški orkester iz Frankfurta in dirigent Bernd Ruf. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

José Cura v ljubljanski Unionski dvorani

ARS Svet kulture, 4. februar 2019 ― Edina radijska dnevna informativna oddaja o kulturi. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko. V Unionski dvorani v Ljubljani bo nocoj gostoval argentinski tenorist José Cura. Svetovno znani operni interpret bo ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča izvedel operne arije. Predstavili bomo najnovejše izdaje otroške in mladinske literature ter razstavo o življenju v Krškem v 80. letih prejšnjega stoletja. Več malce po šestnajsti!

Jeanu Guillouju v spomin

ARS Obiski kraljice, 4. februar 2019 ― Njegove kompozicije, nenavadne transkripcije in presenetljive improvizacije so vznemirjale, razburjale in tudi navduševale orgelsko občinstvo V 88-tem letu starosti je 26. januarja letos preminil Jean Guillou, francoski orgelski virtuoz, katerega kompozicije, nenavadne transkripcije in presenetljive improvizacije so vznemirjale, razburjale in tudi navduševale orgelsko občinstvo. Nekatere med njimi boste slišali tudi v tokratni oddaji.

Franci Novak: Vračanje pogleda

ARS Izšlo je, 4. februar 2019 ― Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, ki jim občasno sledi sklepni verz, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj Vračanje pogleda je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, ki jim občasno sledi sklepni verz, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. In tudi tretjo samostojno knjigo Francija Novaka odlikuje samosvoj, subtilen preplet liričnosti in narativnosti. Vračanje pogleda je knjiga, ki je ljubitelji poezije ne bi smeli spregledati.

Dramaturška križišča: Ana Vujanović

ARS Oder, 4. februar 2019 ― O krajinski dramaturgiji »Dramaturgija je danes bolj kot kdajkoli umetniško cvetoče polje, ki se po eni strani nenehno širi, po drugi pa ga poseljujejo različni diskurzi in prakse, izhajajoči iz drugih družbenih in kulturnih krogov. Hkrati s tem, ko opazujemo, kako se je dramaturgija izluščila iz drame, gledališkega odra, črne škatle in celo uprizoritve v najširšem umetniškem smislu, lahko sledimo tudi temu, kako nanjo vplivajo današnji mediji, kino, splet, upravljanje dela, izobraževalni sistem, popularna glasba, življenjski slogi, organizacija zaznavanja in pozornosti, kakor tudi finančna kriza, protesti, skupščine in samoorganizirane skupnosti, ki so se v zadnjih letih pojavile v Evropi.« V besedilu O krajinski dramaturgiji danes zapiše teoretičarka, dramaturginja in režiserka Ana Vujanović. Z njo se je pogovarjala Saška Rakef, pogovor pa smo prepletli z odlomki iz besedila.

Potuje pesem

ARS Ars humana, 4. februar 2019 ― Miš založba v soorganizaciji s petimi splošnimi knjižnicami letos devetič organizira mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom Miš založba v soorganizaciji s petimi splošnimi knjižnicami letos devetič organizira mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ob promociji branja v ospredje postavlja medkulturno strpnost in medgeneracijsko sodelovanje. Letos so si organizatorji zadali poseben izziv: približati mladim poezijo in jih navdušiti za to, da bodo prosti čas posvetili tudi branju kakšne pesniške knjige. O tem, kako bodo k temu pristopili, bomo spregovorili v oddaji. Pa tudi o tem, kakšne so posebnosti literarnega festivala za mlade v razmerju do tovrstnih festivalov, namenjenih odraslim in o tem, kako pomemben je za mlade bralce neposredni stik z ustvarjalci – Bralnice pod slamnikom vsako leto gostijo uveljavljene pisatelje, letošnji osrednji gost pa bo pisatelj, pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar in profesor na Univerzi v Celovcu Peter Svetina, slovenski izbranec za nominacijo za Andersenovo nagrado.

Mirana Likar Bajželj: Bibavica / Andraž Teršek: Razmetanost pozlačenega drobca

ARS S knjižnega trga, 4. februar 2019 ― Péter Nádas: Vzporedne zgodbe / Darka Zvonar Predan: Boris Pahor, najini pogovori V oddaji S knjižnega trga nas čakajo roman Mirane Likar Bajželj Bibavica, pesniška zbirka Andraža Terška Razmetanost pozlačenega drobca, romana Petra Nadasa Vzporedne zgodbe in knjiga Darke Zvonar Predan Boris Pahor, najini pogovori. Recenzije so napisali Zarja Vršič, Miša Gams, Maja Žvokelj in Robi Šabec.

Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Aljoša Dekleva in Tina Gregorič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. februar 2019 ― Kot je zapisano v utemeljitvi, sodijo njuna dela med najvidnejše dosežke sodobne slovenske arhitekture Med prejemniki letošnjih nagrad Prešernovega sklada sta tudi arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva. Kot je zapisano v utemeljitvi, sodijo njuna dela med najvidnejše dosežke sodobne slovenske arhitekture. Odlikuje ju konceptualna, oblikovna in tehnična inovativnost in občutljiv odnos do kulturnih razsežnosti bivanja, do širšega prostora mesta, pa tudi do preteklosti in izročila.

Novice

radio