Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Martina Batič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 19. februar 2019 ― Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, kmalu zatem je na oder pripeljala zbor Opere SNG Ljubljana, pred tem je […] Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, kmalu zatem je na oder pripeljala zbor Opere SNG Ljubljana, pred tem je bila korepetitorka Akademskega zbora Toneta Tomšiča, še prej je vodila pevce na koru v Ajdovščini. Najprej pa je v osnovnošolski zvezek zapisala obljubo, da jo glasba tako nagovarja, da si bo izbrala glasbeni poklic. Zdaj je dirigentka Zbora Francoskega radia v Parizu. Z Martino Batič se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Brigita Rovšek.

Studio Breg

ARS Svet kulture, 19. februar 2019 ― Nova monografija o oblikovanju Haralda Draušbaherja Poleg omenjene umetniške monografije bomo prelistali še nekaj novih knjižnih izdaj Celjske Mohorjeve družbe ter vas povabili na festival gorniškega filma, ki se je včeraj začel v Cankarjevem domu v Ljubljani, pa tudi v drugih slovenskih mestih. Izvedeli boste tudi več o peticiji skladatelja, profesorja in dolgoletnega glasbenega kritika Pavla Mihelčiča, s katero opozarja na po njegovem mnenju nevzdržen položaj za glasbeno ustvarjanje v Sloveniji.

Miran Hladnik: Emancipacija slovenske žanrske literature

ARS Esej na radiu, 19. februar 2019 ― Literarni zgodovinar Miran Hladnik se ukvarja s kvantitativnimi raziskavami slovenske pripovedne proze ter s spletnimi oblikami pismenosti Literarni zgodovinar Miran Hladnik se ukvarja s kvantitativnimi raziskavami slovenske pripovedne proze ter s spletnimi oblikami pismenosti. V oddaji boste slišali njegov esej Emancipacija slovenske žanrske literature. Esej je bil objavljen v elektronskem mediju Literarno-umetniško društvo Literatura marca 2018. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Valerija Skrinjar Tvrz: Kjer oljke cveto

ARS Izšlo je, 18. februar 2019 ― Skoraj štirideset let je preživela v Sarajevu, vendar se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano Pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz se je rodila 8. novembra 1928 v Zagorju. Med drugo svetovno vojno je bila partizanska učiteljica in šifrantka v operativnem štabu; po končani vojni je bila leta in desetletja novinarka. Skoraj štirideset let je preživela v Sarajevu, vendar se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano. Napisala je vrsto knjig za bralce vseh generacij, pred kratkim pa je pri koprski založbi Libris izšel njen najnovejši roman Kjer oljke cveto. V njem je opisala zgodovinske dogodke, ki jih je od blizu spremljala kot novinarka Tanjuga v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja po drugi svetovni vojni, predvsem agrarno reformo. Vendar se kot pisateljica ni zadovoljila zgolj z reportažnim opisom dogodkov, ampak je naslikala njihovo širšo podobo in zgodovinski kontekst. Pred očmi bralk in bralcev tako zaživijo tudi usode Istranov v letih druge svetovne vojne. Več o romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

O resnici in topovih v ozadju

ARS Svet kulture, 18. februar 2019 ― Zgodbe in usode, ki se pletejo v leposlovnih knjižnih delih, izvirnih in prevedenih, bodo tudi tokrat našle mesto v oddaji Svet kulture Zgodbe in usode, ki se pletejo v leposlovnih knjižnih delih, izvirnih in prevedenih, bodo tudi tokrat našle mesto v oddaji Svet kulture po 16. uri. Roman In ljubezen tudi pisatelja Draga Jančarja, ki je lani za to delo prejel nagrado kresnik, je, kot še nekatera njegova druga dela, preveden v francoščino, včeraj pa so ga na bruseljskem knjižnem sejmu predstavili skupaj s pisateljevim širšim romanesknim opusom, poudarili njegovo univerzalno noto in ga primerjali s kontekstom sedanje Evrope. Ustavili se bomo tudi ob dveh romanesknih prvencih Jedrt Lapuh Maležič Vija vaja ven in Sama Ruglja Resnica ima tvoje oči, Rorschach pa je naslov zbirke Miha Avanza.

Prekmurski jezik v osnovnih šolah

ARS Jezikovni pogovori, 18. februar 2019 ― Ob mednarodnem dnevu maternega jezika Pred prihajajočim dnevom maternega jezika oddajo namenjamo učenju prekmurskega jezika v osnovnih šolah. Prekmurščina ni le narečje, ampak je jezik z znanstveno slovnico in knjižno tradicijo. Zaenkrat lahko učenci prekmurski jezik spoznavajo v obliki interesne dejavnosti, pobudniki pa si želijo, da bi uvedli tudi izbirni predmet, ki bi še poglobil znanje med Prekmurci o njihovi jezikovno-kulturni dediščini. Spoznavanje teh vsebin se lahko uveljavi tudi na kateri od ljubljanskih šol, saj v prestolnici živi veliko mladih prekmurskih družin in njihovih otrok. Mogoče bodo pobude uspešnejše letos, ob 100-letnici priključitve Prekmurja matični domovini.

Plastenje pogleda na fotografijah Petra Uhana

ARS Oder, 18. februar 2019 ― Fotografske podobe Petra Uhana nas že več kot dve desetletji nagovarjajo z zunanjih in notranjih zidov ljubljanske Drame Fotografske podobe Petra Uhana nas že več kot dve desetletji nagovarjajo z zunanjih in notranjih zidov ljubljanske Drame in vseh drugih njihovih slikovnih gradiv. Občasno se Uhan posveti tudi uprizoritvam zunaj »matične« hiše, vsekakor pa njegov umetniški opus globoko zaznamuje gledališče. Več o portretih igralk in igralcev ter fotografijah prizorov iz predstav bo Peter Uhan povedal v oddaji Oder. G. Hauptmann: Rose Bernd, SLG Celje, 2015/16 Homer: Iliada, SNG Drama Ljubljana, MGL, Cankarjev dom, 2015/16 G. Hauptmann: Rose Bernd, SLG Celje, 2015/16 E. Jelinek: Drame princes, SMG, 2015/16 V. Stojsavljević: Ljubezen in država, SNG Drama Ljubljana, 2011/12 G. Hauptmann: Rose Bernd, SLG Celje, 2015/16

Boštjan Dvoȓak, prevajalec slovenskih klasikov v nemščino

ARS Ars humana, 18. februar 2019 ― Vsestranski jezikoslovec, ki zna 35 jezikov, že desetletja živi v Berlinu in izvrstno prevaja slovenske klasike v nemščino Doktor Boštjan Dvoržak je vsestranski jezikoslovec, ki zna petintrideset jezikov, v katerih se sporazumeva. Njegov materni jezik je slovenščina, sicer pa že desetletja živi v Berlinu in nemščino obvladuje do te mere, da izvrstno prevaja slovenske klasike v nemščino – zadnje čase tudi za zvočne knjige, ki nastajajo v sodelovanju s slovenskim kulturnim centrom v Berlinu, Založbo kakovostnih programov RTV Slovenija in 3. programom, programom ARS Radia Slovenija. Izšla je že zvočna knjiga z Martinom Krpanom Frana Levstika v slovenščini in nemščini in je dosegljiva na spletu. Na proslavah slovenskega kulturnega praznika v Münchnu in Berlinu pa so navzoči slišali že Prešernove pesmi v prevodu Boštjana Dvoržaka. Z njim se je v Berlinu pogovarjala Tadeja Krečič, slišali ju bomo v oddaji Ars humana, tako kot tudi odlomke Martina Krpana Frana Levstika v nemščini in slovenščini.

Marko Sosič, Blaž Lukan, Andrej Arko, France Pibernik

ARS S knjižnega trga, 18. februar 2019 ― V oddaji SKT se bomo posvetili romanu Marka Sosiča Kruh, prah, pesniški zbirki Blaža Lukana Teorija ničesar, zgodbam Andreja Arka Odkrušek in monografiji Franceta Pibernika […] V oddaji SKT se bomo posvetili romanu Marka Sosiča Kruh, prah, pesniški zbirki Blaža Lukana Teorija ničesar, zgodbam Andreja Arka Odkrušek in monografiji Franceta Pibernika Pisatelj Karel Mauser. Recenzije so napisali Marija Švajncer, Martina Potisk, Marica Škorjanec in Iztok Ilich.

Sanskrt ali stara indijščina

ARS Jezikovni pogovori, 18. februar 2019 ― Ime sanskrt pomeni »dodelan, izbran jezik« Obdobje vedske stare indijščine je trajalo približno od leta 1500 do 500 pred našim štetjem. V tem času so nastale velike zbirke bogoslužnih besedil, bolj znane kot vede. Sanskrt ima še danes status svetega jezika in je eden od uradnih jezikov Indije. V oddaji gostimo docenta za indoevropsko primerjalno jezikoslovje, dr. Luka Repanška.

Sally Feldman: Šahovske republike

ARS Esej na radiu, 18. februar 2019 ― Sally Feldman je angleška publicistka in profesorica na univerzi v Westminstru. V oddaji boste slišali njen prispevek Šahovske republike. Prevedla ga je Nadja Jarc, izšel […] Sally Feldman je angleška publicistka in profesorica na univerzi v Westminstru. V oddaji boste slišali njen prispevek Šahovske republike. Prevedla ga je Nadja Jarc, izšel pa v reviji Srp (Svoboda, resnica, pogum) leta 2017. Glasbeni vrinki so odlomki iz skladbe Chaconne skladatelja in pedagoga Petra Kopača. Na marimbo je igral Simon Klavžar, na harfo pa Tina Žerdin. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Dušan Kastelic, nagrajenec Prešernovega sklada

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 17. februar 2019 ― Filme Dušana Kastelica poleg tehnične dovršenosti zaznamujejo tudi močne zgodbe. Dušan Kastelic je priznan slovenski ilustrator, stripovski avtor in ustvarjalec animiranih filmov, ki se kot vrhunski umetnik dokazuje v vsem svojem filmskem opusu, od prvega animiranega filma, Perkmandeljc do zadnjega Celica, ki ga je ustvaril leta 2017; s slednjim se je uveljavil tudi kot nesporen avtor svetovnega formata. Njegove filme poleg tehnične dovršenosti zaznamujejo tudi močne zgodbe. Z Dušanom Kastelicem se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjal Žiga Bratoš.

Eva Petrič – TRANShomoPLANTATION

ARS Likovni odmevi, 16. februar 2019 ― Razstava recikliranih čipk na Ljubljanskem gradu Konceptualna intermedijska umetnica Eva Petrič je ustvarjalno razpeta med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom, kjer tudi živi. Umetniško se izraža s fotografijo, videom, zvokom, performansom, knjigo in oblikovanjem blaga. Med številnimi nagradami ji posebej veliko pomeni tista za najboljšo umetniško izvedbo, ki jo je leta 2017 prejela na festivalu United Solo Theatre v New Yorku. Istega leta je prejela tudi Grand Prix nagrado Mednarodnega festivala likovnih umetnosti v Kranju za cikel recikliranih čipk z naslovom Hematoma. S temi deli se zdaj predstavlja v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu za razstavi TRANShomoPLANTATION. Trenutno razstalja tudi v New Yorku na skupinski razstavi Vrednost zatočišča v katedrali St. John the Divine, kjer na osrednjem mestu nad oltarjem visi njeno Kolektivno srce, sestavljeno iz recikliranih čipk ter z razstavo fotografij v galeriji Mourlot. Evo Petrič je za nocojšnjo oddajo Likovni odmevi k pogovoru povabil Žiga Bratoš.

Lepota knjige

ARS Kulturna panorama, 15. februar 2019 ― O knjižnem oblikovanju v času elektronskih bralnikov in digitalizacije knjig, pa tudi o tem, kako navzoče je kiparstvo v javnem prostoru in kakšna bi lahko bila arhitektura v prihodnosti V tokratni Kulturni panorami bomo pogledali v razstavni prostor Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer si te dni lahko ogledate prvo iz serije razstav, v celoti posvečene lepoti knjige –Kosovelova tipografija in oblikovanje knjig Borisa Balanta. Poročali bomo s strokovnega kolokvija Povezani z dediščino – SEM in zbirke tržaških Slovencev, ki so ga pripravili ob koncu občasne razstave Morje – naše življenje: odstrti spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine, ustavili pa se bomo tudi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kjer je te dni potekalo evropsko srečanje strokovnjakov in ljubiteljev arhitekture Ustvarjalna izmenjava 2019. Pred mikrofon smo povabili akademskega kiparja Damijana Kracino, avtorja dveh novih kipov v nišah na pročelju Narodne galerije, in Domna Marinčiča, umetniškega vodjo koncertnega cikla Harmonia Concertans – stara glasba na Novem trgu. Govorili bomo tudi o arheološki najdbi desetletja – modri posodi s pokopališča emonske zgodnjekrščanske skupnosti iz 4. stoletja.

Vstopnineni

ARS Svet kulture, 15. februar 2019 ― Zvočni vodič po dveh razstavah, dveh premierah in Mozartinah Ta konec tedna zaznamujeta premieri na odru Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru in Lutkovnega gledališča Maribor. V Centru in galeriji P74 sta na ogled razstavi Vstopnineni in 19 242 kamnov, konec tedna pa bo zaznamoval še koncert iz cikla Mozartine ter Noč erotičnega filma v Kinodvoru. Več o dogajanju pa v današnjem Svetu kulture.

69. Berlinale, Retrosex v Kinodvoru, Lepi fant, Alita: Bojni angel, 13. festival gorniškega filma

ARS Gremo v kino, 15. februar 2019 ― Ocenili bomo dramo Lepi fant o ljubeči družini in njenem dolgoletnem boju s sinovo odvisnostjo od drog. Pred sobotno podelitvijo zlatega in srebrnih medvedov bomo povzeli vrhunce 69. filmskega festivala v Berlinu. Dan po valentinovem bo v Ljubljani v nekdanjem Kinu Sloga Noč erotičnega filma, ocenili bomo dramo o ljubeči družini in njenem dolgoletnem boju s sinovo odvisnostjo Lepi fant ter znanstveno-fantastični film o kiborginji Aliti: Bojnemu angelu. Napovedali bomo tudi 13. festival gorniškega filma, ki se bo začel v ponedeljek.

Polanci in Haložani

ARS Za en bokal muzike, 15. februar 2019 ― Ptujsko in Dravsko polje ter Haloze – to so kraji, ki so medsebojno povezani na mnoge načine, še bolj pa so bili v preteklosti, ko […] Ptujsko in Dravsko polje ter Haloze – to so kraji, ki so medsebojno povezani na mnoge načine, še bolj pa so bili v preteklosti, ko so bili drug od drugega tudi odvisni. Tam se je ohranila vrsta običajev, začenši s pustnimi, ki so si bili v različnih krajih sorodni, pa vendar tudi zelo različni. Z vsemi pa je povezane veliko glasbe in tokratno oddajo Za en bokal muzike bo zapolnil preplet zvokov in glasbe, povezane z običaji, ki jih je leta 1967 v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi predstavil Niko Kuret.

»Oči le še za jok«

ARS Arsov forum, 15. februar 2019 ― Med biologijo starosti in njeno kulturno komponento je neskončna sivina nasprotij, ki jih ustvarjajo spol, finančne zmožnosti in samorazumevanja Starost je bila in je skozi globino časa vedno heterogena. Med biologijo starosti in njeno kulturno komponento je neskončna sivina nasprotij, ki jih ustvarjajo spol, finančne zmožnosti in samorazumevanja. Kakšne pa so javne podobe starosti danes, in kakšne so bile včeraj? Pred skoraj pol stoletja je temeljno civilizacijsko študijo o njej objavila Simone de Beauvoir. S poznavalcema dela akademikom Borisom A. Novakom in urednikom prevoda Ottom Gerdino govorimo tokrat torej o premalo znani »Starosti«!

Novice

radio