Razstava Marka Rothka na Dunaju

ARS Svet kulture, 13. marec 2019 ― Slikarska dela slovitega predstavnika abstraktnega ekspresionizma, rusko-ameriškega slikarja Marka Rothka, si lahko ogledate v dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju Dunajska razstava enega najbolj izstopajočih slikarjev 20. stoletja Marka Rothka prikazuje razvojne faze njegovega ustvarjanja, od zgodnjega figurativnega vse do abstraktnega slikarstva, znanega tudi pod imenom slikarstvo barvnega polja (ang. Colour Field painting), po katerem umetnik najbolj slovi. V oddaji se bomo dotaknili tudi razstav mojstrov renesanse – Leonarda da Vincija, Andree del Verrochia, Andree Mantegne in Giovannija Bellinija, ki so na ogled po Evropi. Proti koncu pa bomo osvetlili 21. Festival dokumentarnega filma, ki se nocoj odpre v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Camerata Salzburg

ARS Svet kulture, 12. marec 2019 ― Glasbeniki navdušujejo z impresivno igro in samosvojim tonom širokega dinamičnega razpona V Cankarjevem domu gostuje eden od vodilnih komornih ansamblov Camerata Salzburg. Glasbeniki navdušujejo z impresivno igro in samosvojim tonom širokega dinamičnega razpona. V oddaji tudi o razstavi Pametna bitja, na kateri se Benjamin Nachtigal sprašuje o praznini, ki jo povzročajo pametne tehnologije, in o skupnem ter povezovalnem, ki to praznino lahko zapolni. Druga razstava, ki jo bomo predstavili, pa se skozi lik igračk barbik sprašuje o stereotipih o neumnih plavolaskah in je na ogled v prostorih glavne tržaške pošte. Prelistali bomo še knjižne novosti založbe Sanje, med njimi je delo turške avtorice Elif Shafak Tri Evine hčere.

Janez Gradišnik: Hvalnica lepi slovenščini

ARS Esej na radiu, 12. marec 2019 ― Gradišnik je v knjigi Jezikovni pogovori iz leta 1965 objavil Hvalnico lepi slovenščini Marca 2009 je umrl pisatelj, esejist, slovaropisec in prevajalec Janez Gradišnik. V knjigi Jezikovni pogovori, ki jo je uredil France Vurnik in je izšla leta 1965, je Gradišnik med drugimi avtorji objavil Hvalnico lepi slovenščini. Bereta jo Maja Moll in Matjaž Romih, glasbeni vložki so odlomki iz Zgodbe predmestja za klarinet in klavir Alojza Ajdiča. Na klarinet je igral Andrej Zupan, na klavir pa Jan Sever. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Frelih, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.

Nova monografija o Križankah

ARS Svet kulture, 11. marec 2019 ― Pogled v zgodovino enega pomembnejših kulturnih spomenikov od antike do Plečnikove prenove, zlasti pa v zgodovino komende nemškega viteškega reda, ki je tam delovala sedem stoletij Križanke, kompleks nekdanjega samostana nemškega viteškega reda križnikov, so nam danes znane predvsem kot ljubljansko prizorišče kulturnih dogodkov. Zgodovino kompleksa sedaj prvič poglobljeno obravnava nova znanstvena monografija Križanke, ki jo je uredil Luka Vidmar. Številni pisci prinašajo vpogled v zgodovino enega najpomembnejših kulturnih spomenikov v Ljubljani in Sloveniji od antike do Plečnikove prenove, zlasti pa v zgodovino komende nemškega viteškega reda, ki je tam delovala sedem stoletij. Knjiga vsebuje razprave s področij umetnostne zgodovine, zgodovine, arheologije, literarne zgodovine in muzikologije. V oddaji pa tudi o retrospektivi Karpa Godine na bergamskem festivalu in knjižnih novostih založbe ŠKUC.

Miljana Cunta: Svetloba od zunaj

ARS Izšlo je, 11. marec 2019 ― Pesnica še kako zanimivo pripoveduje o svoji tretji pesniški zbirki Pesnica in prevajalka Miljana Cunta je leta 2010 objavila pesniško prvenko Za pol neba, štiri leta pozneje Pesmi dneva s fotografijami Dušana Šarotarja in pred kratkim (v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga) svojo tretjo zbirko Svetloba od zunaj. Avtorica z najnovejšo objavljeno poezijo ne išče bližnjic, ne ponuja lažjih odgovorov in ne stavi na črno-bele obrazce, nasprotno. Več o svoji najnovejši zbirki je pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Plesalka in performerka Nataša Živkovič

ARS Oder, 11. marec 2019 ― Nagrada Ksenije Hribar za plesalko Nataša Živković že več kot dve desetletji ustvarja na različnih področjih uprizoritvene umetnosti; od sodobnega plesa, gledališča do performansa. Po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani se je preusmerila v sodobni ples in sodelovala s številnimi koreografi in koreografinjami, v zadnjem času pa intenzivno deluje tudi na gledališki sceni. Za njen avtorski prvenec Prva ljubezen, drugič (Preboleti Naceta Junkarja) in njeno plesno-gledališko udejstvovanje je v letu 2009 prejela nagrado Zlata ptica. Je avtorica treh samostojnih odrskih del, sicer pa, od konca 90-ih let minulega stoletja, njena biografija šteje več kot štirideset predstav, ter številna sodelovanja s filmskimi in video ustvarjalkami in ustvarjalci. Nataša Živkovič je tudi plesna pedagoginja na Srednji vzgojiteljski šoli in umetniški gimnaziji v Ljubljani. Več o njenem delu bomo izvedeli v pogovoru, vabljeni k poslušanju!

Leopold Mozart /5/

ARS Skladatelj tedna, 11. marec 2019 ― Skladatelj Leopold Mozart, 5. oddaja Z začetkom glasbene kariere svojih otrok si je Leopold Mozart večkrat privoščil daljše potovalne počitnice. Za časa Hieronymusa Grafa Colloreda pa je bil vse bolj vezan na salzburški dvor. Prošnja za potovanje v Francijo mu je bila zavrnjena, tako oče kot sin sta bila zaradi tega odpuščena iz dvorne glasbene službe. Wolfgang Amadeus se je zatem odpravil v Francijo sam, s svojo materjo, ki je na potovanju umrla. Oče Leopold pa je bil sprejet nazaj na dvor, pod pogojem, da »bo s kapelnikom in drugimi pri dvorni glasbi tiho in miren«. V tej službi je ostal vse do svoje smrti, 28. maja 1787.

Leopold Mozart /4/

ARS Skladatelj tedna, 11. marec 2019 ― Skladatelj Leopold Mozart, 4. oddaja Oče Wolfganga Amadeusa Mozarta je avtor tudi precejšnjega števila vokalnih oz. vokalno-instrumentalnih del, večinoma nabožne vsebine. Ohranjenih je sedem maš, šest litanij, veliko krajših zborovskih del, pa tudi nekaj kantat in oratorijev, med njimi Der Mensch, ein Gottesmörder.

Leopold Mozart /3/

ARS Skladatelj tedna, 11. marec 2019 ― Skladatelj Leopold Mozart, 3. oddaja Mnenja glasbenih strokovnjakov o tem, kako uspešen je bil Leopold kot skladatelj, so različna. Vsekakor je bil poznan kot odličen pedagog in odločilna za njegovo uveljavitev je bila Violinska šola, ki jo je napisal leta 1755. Izšla je leto pozneje, v letu, ko se mu je rodil tudi sin Wolfgang Amadeus. In mu prinesla velik uspeh. Že kmalu je doživela dva ponatisa v nemščini – to se je zgodilo leta 1769 in 1787, leta 1766 je bila poleg tega prevedena v nizozemščino in leta 1770 v francoščino. V letih do 1760 pa je bil zelo plodovit tudi v ustvarjanju.

Leopold Mozart /2/

ARS Skladatelj tedna, 11. marec 2019 ― Skladatelj Leopold Mozart, 2. oddaja Opus Leopolda Mozarta sega od maše do opere, od serenade do naivne programske simfonije – taki sta kompoziciji Kmečka svatba in Vožnja na saneh. In kot je pozneje naročal svojemu sinu Wolfgangu, se je tudi sam držal pravila, da je »potrebno popularno komponirati!« Njegova dela so zato jasna po zasnovi, melodije so všečne in lahko razumljive, stavki so oblikovani preprosto.

Leopold Mozart /1/

ARS Skladatelj tedna, 11. marec 2019 ― Skladatelj Leopold Mozart, 1. oddaja Tokratni skladatelj tedna bo Johann Georg Leopold Mozart in vabimo vas, da skupaj z nami odkrivate in spoznavate njegovo življenje in delo. Letos namreč mineva 300 let od njegovega rojstva. Kljub temu, da je navadno »v senci« svojega, mnogo bolj slavnega sina Wolfganga Amadeusa, so njegove zasluge za razvoj glasbene umetnosti precejšnje – ne le, da je ustvaril vrsto instrumentalnih in tudi nekaj vokalnih kompozicij, ki se danes vse premalo izvajajo, je tudi avtor slovite violinske šole oz. priročnika, imenovanega Versuch einer gründlicher Violinschule.

Tomo Virk, Dušan Marolt, Slobodan Šnajder, Marija Stanonik

ARS S knjižnega trga, 11. marec 2019 ― Etični obrat v literarni vedi, Glasovi žensk, Doba brona, Čebela na cvetu in v svetu V oddaji nas čakajo študija Toma Virka Etični obrat v literarni vedi, pesniška zbirka Dušana Marolta Glasovi žensk, roman Slobodana Šnajderja Doba brona in monografija Marije Stanonik Čebela na cvetu in v svetu. Recenzije so napisali Marija Švajncer, Andrej Lutman, Simon Popek in Iztok Ilich. Tomo Virk: Etični obrat v literarni vedi Dušan Marolt: Glasovi žensk Slobodan Šnajder: Doba brona Marija Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu

Govornost literarnih besedil

ARS Jezikovni pogovori, 10. marec 2019 ― Za učinkovito govorno izvedbo je potrebno razbrati namige t. i. govornosti v samih besedilih Številni so prepričani, da je uspešna govorna interpretacija literarnih besedil odvisna predvsem od navdiha, nadarjenosti in intuicije. Profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Katarina Podbevšek pa meni, da je za učinkovito govorno izvedbo potrebno predvsem specifično znanje, ki zahteva od govorca, da zna razbrati namige t. i. govornosti v samih besedilih. Podrobneje o tem, na kaj vse morajo biti študenti igre pozorni, ko se pripravljajo na govorno interpretacijo poezije, proze in dramatike, pa v torkovih Jezikovnih pogovorih ob 18-ih na programu Ars.

O(b) ustvarjalni zapuščini Jureta Detele

ARS Ars humana, 10. marec 2019 ― »Skrajni čas je, da si človeštvo pride brez ovinkarjenja in slepomišenja na jasno, v čem je veličina poezije Jureta Detele.« V enem izmed ohranjenih fragmentov iz zapuščine ustvarjalca Jureta Detele lahko med drugim preberemo: »Skrajni čas je, da si človeštvo pride brez ovinkarjenja in slepomišenja na jasno, v čem je veličina poezije Jureta Detele. Če odštejem pet, šest mojih prijateljev – verjetno edinih Slovencev, ki imajo o poeziji nekaj pojma – je feedback mojih pesmi zelo beden.« Detelovo obsežno zapuščino je zbral, uredil in pripravil za objavo dr. Miklavž Komelj – doslej je izšla v dveh dvodelnih monografijah. O njej, o sprejemanju Detelovih del v njegovem času in prostoru, predvsem pa o avtorjevi poeziji in njegovem razumevanju poezije bo dr. Miklavž Komelj podrobneje povedal v oddaji.

Evelina Umek

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 10. marec 2019 ― Tržaška književnica pripoveduje o sebi in svojem ustvarjanju Tržaška pisateljica Evelina Umek piše za mladino in odrasle, tako kratke zgodbe kot romane, tako biografska dela (na primer o Marici Nadlišek Bartol) kot najverjetneje o svoji osebni izkušnji. Pomemben je tudi njen prevajalski opus, med drugim je prevedla dela Itala Calvina, Dacie Maraini in Giannija Rodarija. Književnica je maturirala v rojstnem mestu, nato pa je študirala slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za (takratno) Televizijo Ljubljana je prispevala vrsto scenarijev za otroške oddaje, objavila je precej otroških del, pisanju za odrasle pa se je intenzivneje posvetila v novem stoletju. Leta 2003 je objavila zbirko Mandrija in druge zgodbe (zanjo je prejela tržaško nagrado Vstajenje), nato pa še vrsto romanov, v katerih je narodnost pogosto osrednja tematika. Pisateljica je tako ustvarila vrsto človeških usod in tako obogatila galerijo človeških usod v sodobni slovenski literaturi, predvsem pa bralkam in bralcem, ki bolj malo vedo o življenju Slovenk in Slovencev na Tržaškem, približala preveč odmaknjen svet. Ob njenem okroglem življenjskem jubileju se je z Evelino Umek pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.