ARS Izšlo je, 29. marec 2019 ― Pisatelj je ponovno dokazal, da želi razvijati žanr kriminalke in da mu to tudi uspeva Avgust Demšar (psevdonim) je napisal devet kriminalk, zdaj piše deseto. V prvih šestih kriminalkah je razvijal in stopnjeval tradicionalen tip kriminalke s prepoznavnim junakom višji kriminalističnim inšpektorjem Martinom Vrenkom v ospredju. Potem pa je v sedmi kriminalki vpeljal novega junaka, kriminalističnega inšpektorja Miloša, v osmi so se nekoliko prekrižale poti obeh inšpektorjev, v avtorjevi deveti kriminalki pa sta inšpektorja bolj stranska lika, primer pa raziskuje višja kriminalistka Nika Lavrič. Opisano prehajanje z junaka na junaka oziroma junakinjo je zgolj primer pisateljeve zavestne odločitve, da ne bo ponavljal že uspelih rešitev. Takšen pa je tudi zaplet v romanu Otok. Roman se namreč začne kot primer umora v zaklenjeni sobi, skratka, umor se zgodi v majhni skupini ljudi, vsi v njej imajo vsi čvrst alibi, in vendar je nekdo izmed njih morilec. To pa še ni vse: pisatelj je rešitev primera prenesel z jadranskega otoka v Maribor ter tako izpisal (med drugim) še en poklon mestu ob Dravi. Več o napetem in berljivem romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.

ARS Izšlo je, 27. marec 2019 ― S kriminalko Jezero je avtorju uspel veliki met, v tokratni oddaji v živo pa bo predstavil svojo drugo kriminalko Tadej Golob je pisateljski profesionalec v najboljšem pomenu besede. Ne le, da je napisal roman Svinjske nogice, nagrajen s kresnikom, ne le, da piše biografije slavnih Slovenk in Slovencev (tudi po naročilu), piše še za mladino, več kot uspešno pa se je preskusil tudi v žanru kriminalke. Leta 2017 je objavil kriminalko Jezero ter z njo navdušil bralce in kritike. Njegov najnovejši roman, Leninov park, je nadaljevanje Jezera z istimi junaki in novimi zapleti. Na začetku romana tako v ljubljanskem parku, ki je imel že kopico imen, najdejo truplo stare klošarke. Kako je zasnoval pripoved in kako jo je razvijal, koliko prostora je dal stranskim likom, v kolikšni meri je roman podoba sodobnih čustvovanj in razpoloženj v današnji Sloveniji, tudi nestrpnosti – to so le nekatere teme, o katerih bo v oddaji Izšlo je pripovedoval Tadej Golob (v pogovoru v živo z Markom Goljo). Nikar ne zamudite …

ARS Esej na radiu, 26. marec 2019 ― Na Dunaju živeči in delujoči slovenski pisatelj Lev Detela je prejšnji teden dopolnil osemdeset let Na Dunaju živeči in delujoči slovenski pisatelj Lev Detela je prejšnji teden dopolnil osemdeset let. Izmed številnih avtorjevih del smo za današnjo oddajo izbrali esej Svet brez ljubezni in tolerance. Objavljen je bil v knjigi Dunaj na poštni znamki, bereta ga Mateja Perpar in Igor Velše. Glasbena tema v oddaji so odlomki iz Koncerta za klavir in orkester št. 3 turškega pianista in skladatelja Fazila Saya. Izvajal je orkester Slovenske filharmonije in pianist Fazil Say pod vodstvom dirigentke Nil Venditti. Oblikovalec zvoka je bil Marko Krebs, urednika oddaje pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.

ARS Svet kulture, 25. marec 2019 ― Iz marsikaterega evropskega loga prihajajo vesti o uspehih slovenskih umetnikov Iz marsikaterega evropskega loga prihajajo vesti o uspehih slovenskih umetnikov, v oddaji Svet kulture pa se bomo posvetili tudi romanu Moto Emila Filipčiča, ki s pripovedno gibkostjo in odkritostjo odpira prostor novim življenjskim spoznanjem, čeprav se v svoji maniri, zna tudi ponorčevati. Dunaj še vedno velja za enega izmed kulturno – umetniških središč, tovrstna metropola je bil tudi na prelomu iz 19. v 20. stoletje, duh tega časa povzema velika razstava z naslovom Dunaj leta 1900, preporod moderne, ki si jo je mogoče ogledati v Muzeju Leopold. Na nekdanjih podobah, ki so bile ustvarjene globoko v desetletjih prejšnjega stoletja, pa temelji razstava Nike Autor v Kulturnem centru Tobačna 001, ki nekdanja upanja o svetu brez vojn sooča z zadnjimi leti begunskega brezupa.

ARS Ars humana, 25. marec 2019 ― Avtor o svoji štirinajsti knjigi, v kateri je podrobno, argumentirano in razvidno analiziral relativno novo paradigmo v literarni vedi Literarni zgodovinar in teoretk dr. Tomo Virk je natančen in pronicljiv bralec (med drugim) filozofskih besedil. To je dokazal tudi v svoji štirinajsti samostojni knjigi z naslovom Etični obrat v literarni vedi. V njej je podrobno analiziral tematiko, ki se je v humanistiki in literarni vedi pojavila v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko najzgodnejši avtorice in avtorji etičnega obrata pričnejo s poglobljeno analizo etičnega v literarnem delu oziroma literaturi, pri svoji refleksiji pa se v pretežni meri naslonijo na filozofsko misel. Avtor bo svojo znanstveno monografijo predstavil v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

ARS Jezikovni pogovori, 25. marec 2019 ― Gosta: profesor za področje računalništva in informatike Ivan Bratko in profesor za sodobno filozofijo in filozofijo kulture Dean Komel Slovenski znanstveni jezik stopa po poti razvrednotenja, tako menijo pri Komisiji za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Nasprotujejo temu, da bi bila angleščina vnaprejšnji  kriterij in pogoj večvrednosti znanstvenih člankov: “Ne more biti nobenega dvoma, da je funkcioniranje v angleščini conditio sine que non za sodobno znanost, ne le pri nas, temveč povsod po svetu. Ne oporekamo torej potrebi, da se z visokim številom točk ovrednoti objava člankov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev v mednarodno relevantnih znanstvenih revijah. Ogorčeno pa nasprotujemo razvrednotenju člankov tistih znanstvenic in znanstvenikov, ki zaradi narave svojega raziskovalnega in pedagoškega dela svoje analize pišejo in objavljajo v slovenščini.” Gosta sta profesor za področje računalništva in informatike akad. dr. Ivan Bratko in profesor za sodobno filozofijo in filozofijo kulture ter znanstveni svetnik na INR dr. Dean Komel, člana komisije, ki imata različna stališča. Izjava zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika – z odgovori