Drevesa so zasedla celovški stadion

ARS Svet kulture, 9. september 2019 ― Nespametna ravnanja človeka, ki jih kritično zajema sodobna umetnost Gozdovi in pragozdovi so pomembni del ekosistema in ključni za uravnavanje globalnega podnebja, vendar se je bati za njihov obstoj, saj jih krčimo s požiganjem in drugo nelegalno dejavnostjo. Megalomanska instalacija Klausa Litmanna v Celovcu je primer distopije, ki opozarja, da z gozdovi izginjajo tudi različne vrste življenja. V prihodnost so bili zazrti tudi sodelujoči na festivalu Ars Electronica, medtem ko ima odnos med očetom in sinom v radijski igri z naslovom Treba bi bilo peljati psa na sprehod, veliko opraviti s preteklostjo.

8. festival Spider

ARS Oder, 9. september 2019 ― "Če na plesnem podiju ljudi ni, ta nima nobene namembnosti in je zgolj prazen prostor." Matej Kejžar Radikalna telesa so povsod, pravijo organizatorji festivala Spider. Od migrantov do prenaseljenosti našega planeta, ki zbujajo vprašanja o tem, kako se teh nezaželjenih teles znebiti, druga tema, povezana z radikalnostjo teles je vprašanje genetskih sprememb in prihodnosti družbe, ki jo bo oblikovalo dejstvo, da si bodo le nekateri ti lahko privoščili, tretji vidik je plesno telo, ki je radikalno v tem, da ima temeljita znanja o inteligenci telesa in iz tega gradi umetniška dela. Posebnost letošnjega festivala je materialna realizacija plesnega podija, ki ni zgolj fizični objekt, temveč nosilec mnogoterih pomenov. V studio smo povabili Mateja Kejžarja, plesalca in koreografa, umetniškega vodjo festivala Spider, ki je o tem nekaj misli povedal že na novinarski konferenci, danes pa bo svoje misli še razvil in podkrepil z razlago tém, ki ga v umetniškem ustvarjanju zanimajo. fotografija iz predstave Symphonia Harmoniae Caelestium Revelationum, foto: Anna Van Waeg

Slikar Mitja Ficko

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 9. september 2019 ― "Sliko delam preko doživljanja in ne preko posnemanja." V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom danes gostimo slikarja Mitjo Ficka. V Sloveniji in tujini uveljavljenega slikarja je močno zaznamovalo otroštvo na podeželju Prlekije, po končani osnovni šoli se je preselil v Maribor, pozneje je v Ljubljani študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Specialko je opravil pri profesorici Metki Krašovec, pozneje pa je svoj drugi ustvarjalni poligon našel v Leipzigu, kjer ima v poslopju Spinnerei – nekdanji bombažni predilnici, danes pa je to umetniško mesto v malem z ateljeji, galerijami in drugimi razstavnimi in družabnimi prostori – tudi svoj atelje. “Dela Mitje Ficka in obravnavano sliko lahko na splošno uvrščamo med figuralno fantazijsko slikarstvo z izhodiščem v romantični tradiciji. Z igrivimi in sugestivnimi motivi se odmika od razumske in pomenske interpretacije in tako slika lasten domišljijski svet, ki ponuja neomejene možnosti branja. Četudi so detajlno naslikani motivi deloma prevzeti iz dejanskosti, so v medsebojni kombinaciji lahko le odraz fantazijskega sveta slikarja. Fickove upodobitve izhajajo iz lastnega izkustva, ki ga slikar preobrazi v fantazijske objekte; le-ti pa namigujejo na njegovo izkustvo in vzdušje ob tem, a ga zagotovo ne poskušajo razložiti«, je zapisala Kristina Ferk, umetnostna zgodovinarka in kuratorica. Mitja Ficka je pred mikrofon povabila Petra Tanko.

Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi

ARS Izšlo je, 6. september 2019 ― S prihodnostjo si nismo belili glav. V Elvisovi sobi je bilo vse v redu in prav, se zaveda junak Pregljevega romana. Sebastijan Pregelj se je v minulih letih dokazal kot mojster kratke zgodbe in romana. Da obvlada celostno pripoved, je dokazal tudi z najnovejšim romanom V Elvisovi sobi. V romanu, objavljenem pri založbi Goga, je spretno prepletel več pripovednih niti, tako o dečku oziroma pozneje mladeniču, njegovi generaciji, družinskem okolju ter družbi, ki se naglo spreminja, in državi, ki se razkraja. Več o romanu bo povedal pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana.

Šest umetniških festivalov in razstava

ARS Kulturna panorama, 6. september 2019 ― Čeprav se zdi, da se je poletje dokončno poslovilo, se sezona umetniških festivalov nadaljuje. V prvi septembrski Kulturni panorami bomo najprej strnili vtise z letošnjih 99. Salzburških poletnih iger. Obiskali bomo festival umetnosti in tehnologije Ars Electronica v Linzu ter festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Kmalu se bo začel tudi 34. literarni festival Vilenica, prestolnico pa bosta dodobra pretresla tudi družbeno angažirana festivala Indigo in Spider. Oddajo bomo sklenili z razstavo. V Narodni galeriji je na ogled razstava z naslovom Umetnost za nove dni – Zbirka Dravske banovine.

Kogojevi dnevi

ARS Svet kulture, 6. september 2019 ― Z odkritjem spomenika Antonu Nanutu se začenjajo Kogojevi dnevi. Z odkritjem spomenika dirigentu Antonu Nanutu, odprtjem pregledne razstave akademskega slikarja Ludvika Pandurja v Galeriji Rika Debenjaka ter slovesnostjo ob odprtju se v Kanalu ob Soči začenja mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Ob pregledu dogodkov že 40. mednarodnega festivala bomo v oddaji napovedali tudi novo sezono orkestra Slovenske filharmonije in premiero predstave Umetnost je omara v režiji Ivana Petrnelja v Slovenskem mladinskem gledališču.

Samo Kreutz: Ristanc čez pločnik / Feliks Plohl: Vsi moji grehi

ARS S knjižnega trga, 6. september 2019 ― Aleksandar Hemon: Vprašanje Bruna / Aleš Gabrič: V senci politike V oddaji S knjižnega trga bomo govorili o pesniški zbirki Sama Kreutza Ristanc čez pločnik, romanu Feliksa Plohla Vsi moji grehi, zbirki kratke proze Aleksandra Hemona Vprašanje Bruna in zgodovinski študiji Aleša Gabriča V senci politike. Recenzije so napisali Martina Potisk, Ana Hancock, Katarina Mahnič in Iztok Ilich.

Anja Golob: Da ne da ne bo … / Stefan Feinig: Rob krožnika in obzorje

ARS S knjižnega trga, 6. september 2019 ― Emil Filipčič: Moto / Dragan Velikić: O pisateljih in mestih V oddaji S knjižnega trga se bomo posvetili pesniškima zbirkama Anje Golob Da ne da ne bo …, in Stefana Feiniga Rob krožnika in obzorje, romanu Emila Filipčiča Moto in esejem Dragana Velikića O pisateljih in mestih. Recenzije so napisali Aljaž Koprivnikar, Lev Detela, Matej Bogataj in Miša Gams.

Za en bokal muzike

ARS Za en bokal muzike, 6. september 2019 ― Predstavljamo tradicijske ljudske pevce in godce različnih slovenskih etnij ter zamejstva, glasbenike, ki načrtno poustvarjajo ljudsko glasbo za koncertni oder ali pa za ponovno navzoče […] Predstavljamo tradicijske ljudske pevce in godce različnih slovenskih etnij ter zamejstva, glasbenike, ki načrtno poustvarjajo ljudsko glasbo za koncertni oder ali pa za ponovno navzoče hišno muziciranje.

Slovo in sloves velikanov

ARS Svet kulture, 5. september 2019 ― Z glasbenih odrov se poslavlja Zubin Mehta, za literarne nagrade pa se potegujejo velika imena književnosti Obeta se zadnje dejanje letošnjega 67. Ljubljana festivala, koncert Izraelskega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Zubina Mehte, ki se z glasbenih odrov počasi poslavlja. Za enega največjih dirigentov sodobnega časa je Ljubljana namreč eden izmed postankov na njegovi poslovilni turneji. Sicer pa se bomo v oddaji Svet kulture pomudili pri podobah, ki v knjigah ničkolikokrat razveseljujejo najmlajše. Njim je namenjena tudi predstava Lutkovnega gledališča Maribor. Prva lutkovna premiera nove gledališke sezone je uprizoritev z naslovom Možiček žebljiček.

Čustva v razčustvovanem svetu

ARS Ars humana, 5. september 2019 ― Razmislek o programskem jedru 22. festivala Mladi levi. Umetnost je lahko laboratorij misli, prostor, kjer lahko nastajajo radikalni teoretični modeli. Je tudi – kot je nekoč lepo ubesedil umetnik performansa, pisatelj, aktivist in radikalni pedagog Guillermo Gómez-Peña, polje, s katerega je izgnana ideja, da nekaj ni mogoče. Pa tudi prostor, v katerem se lahko neguje kontradikcija in so pod drobnogledom kompleksnosti, ki so v vsakdanu prezrte. Zato je umetniško dejanje, bodisi majhnega ali večjega obsega vedno zanimiva iztočnica za premišljanje vprašanj, ki izhajajo iz umetniških praks in jih sočasno presegajo. V tokratni oddaji Ars humana se bomo tako zaustavili ob vprašanju čustvenega materializma, skovanki oz. sugestivnem terminu, kot so ga opredelile njegove avtorice in je bil programsko jedro letošnjega, že 22. festivala Mladi levi. Naše sogovornice so filozofinja, sociologinja in pravna teoretičarka Renata Salecl, umetnica Alenka Pirman in članica kolektiva zavoda Bunker, ki je organizator Mladih levov, Tamara Bračič Vidmar.

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 5. september 2019 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

O neskončnosti

ARS Svet kulture, 4. september 2019 ― Eden izmed bolj opaženih filmov evropske kinematografije na beneškem filmskem festivalu je celovečerec Roya Anderssona O neskončnosti Med enaindvajsetimi filmi, ki se v tekmovalnem programu potegujejo za prestižne nagrade, je ob zvezdniških Jokerju, Ad Astri, filmih Romana Polanskega, Stevena Soderbergha in Hirokazuja Kore-ede tudi celovečerec Roya Anderssona O neskončnosti. V Benetkah si ga je ogledala Ingrid Kovač Brus, ki se bo z vtisi oglasila v tokratni oddaji. V nadaljevanju pa tudi o 8. festivalu dokumentarnega filma DOKUDOC v Mariboru, razstavi Umetnost za nove dni: Zbirka dravske banovine (1929-1941) v Narodni galeriji in Jesenskih serenadah v Medvodah. Vabljeni in vabljene k poslušanju!

Vivaldijevi koncerti na orglah bazilike Sancta Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah

ARS Obiski kraljice, 4. september 2019 ― Nekatera Vivaldijeva dela bosta na orglah bazilike Sancta Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah predstavila italijanska organista Margherita Gianola in Silvio Celeghin. Antonio Vivaldi je skladatelj, ki z glasbo, polno lahkotnosti in radoživosti, pritegne marsikoga. Orglam ni namenil posebne pozornosti, vseeno pa danes organisti po vsem svetu izvajajo njegovo glasbo. Že za časa Vivaldijevega življenja so mnogi virtuozi njegovo instrumentalno glasbo igrali na takratnih inštrumentih s tipkami, precej njegovih koncertov pa so Vivaldijevi sodobniki priredili tudi za orgle. Med njimi izstopata dva – Johann Gottfried Walther, Bachov daljni sorodnik in sam Johann Sebastijan Bach. Tá se je v usvajanju italijanske elegance uril tudi s prepisovanjem oz. priredbami Vivaldijevih koncertov za čembalo ali orgle. Nekatera tovrstna dela vam bosta na enih ali drugih orglah bazilike Sancta Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah predstavila italijanska organista Margherita Gianola in Silvio Celeghin.

Kaj lahko stori zgodovinopisje z 2. svetovno vojno?

ARS Arsov forum, 4. september 2019 ― Ob 80-letnici začetka svetovne vojne (1939-1945) se zgodovinska stroka sprašuje, kaj je naredila doslej, in kaj še lahko. Druga svetovna vojna se je z vojaškim napadom Nemčije na Poljsko začela pred osmimi desetletji, pri nas malo pozneje. Tistega daljnega prvega septembra smo se lahko spomnili preteklo nedeljo, poljske oblasti so sredi glavnega mesta pripravile memorial z mednarodno udeležbo. Ampak Rusov na dogodek niso vabili. Kako so takratni nemški napad na Poljsko sprejemali v Dravski banovini v okviru Kraljevine Jugoslavije? In kaj so počeli in o čem so govorili še dobro leto in pol do vojaškega napada nanjo na cvetno nedeljo aprila 1941? Torej – kaj je bilo vmes, in kako danes zgodovinarke in zgodovinarji pišejo in govorijo o tem največjem vojaškem spopadu v doslej znani preteklosti, o mednarodnih razmerah, ki so pogojevale vojaški spopad, in, kako so te razmere vrednotili v tedanji državi. Predvsem pa, kaj lahko sploh stori zgodovinopisje z 2. svetovno vojno, in to v obdobju, ko ljudi prav ta preteklost zanima vedno manj. Gostje so se včeraj, 4. septembra, udeležili istoimenskega simpozija v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Vsi so sodelavci inštituta, oddaja poteka V ŽIVO z gosti: dr. Nevenko Troha, mag. Tjašo Konovšek, dr. Bojanom Godešo in dr. Juretom Gašparičem.

Novice

radio