ARS Arsov forum, 2. oktober 2019 ― Ali bo 11 milijonov prineslo nove blagovne znamke? V kolikšni meri lahko oblikovanje, stroka raje uporablja izraz dizajn, pomaga pri konkurenčnosti našega gospodarstva? Stroka je desetletja čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav in pred dvema letoma končno »dobila« t. i. Center za kreativnost. A ta ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega način delovanja omogoča črpanje enajst milijonov evrov denarja, pridobljenih iz kohezijskih sredstev, najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? V petdesetih letih prejšnjega stoletja je država načrtno vlagala v ta segment, danes pa je delež podjetij, ki sploh ne upoštevajo oblikovanja kot del proizvodnega, razvojnega procesa, pod evropskim povprečjem. Gostje: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza.

ARS Svet kulture, 2. oktober 2019 ― "Pozimi pred skoraj dvajsetimi leti je v majhni vasi umrl moški." V Kinodvoru bo drevi premiera novega slovenskega filma z naslovom Oroslan. Gre za moškega iz Porabja okrog katerega se po njegovi smrti stkejo različne zgodbe. Matjaž Ivanišin je o ideji za zgodbo povedal tole: »Pozimi pred skoraj dvajsetimi leti je v majhni vasi umrl moški. Nisem ga poznal, nikoli ga nisem srečal ali videl. Veliko pozneje sem bral zgodbo o njegovi smrti in potem še vrsto zgodb o njegovem življenju. Tako v sebi nosim podobo popolnega neznanca, ki se v mojih predstavah meša s podobo nekoga iz moje družine. To je bilo izhodišče za film o Oroslanu.« V oddaji se bomo posvetili tudi razstavni umetnosti in predstavili nove galerijske prostore Galerije SLOART ter razstavo keramike slovenske kiparke Dragice Čadež.

ARS Jezikovni pogovori, 2. oktober 2019 ― Ob začetku frankfurtskega knjižnega sejma o nemški prevodni kulturi Pri prevajanju pesmi Želodec Aleša Štegra v nemški jezik je teranu grozilo, da bi se ga prevedlo v Wein. Vendar je prevajalki Urški P. Černe uspelo, da je teran tudi v nemškem prevodu ostal teran. Se pa ob tem primeru postavlja vprašanje, kaj sploh predstavlja nemškim bralcem teran. Prevajalka vidi teran kot večpomensko besedo, ki jo nemški  bralec lahko razume, če jo poišče na spletu. Če k temu dodamo še, da je o teranu pisal tudi Nobelov nagrajenec Peter Handke, pa je razlogov za ohranitev in neprevedljivost terana še več. Handke je v nemški prevod romana Florijana Lipuša Zmote dijaka Tjaža celo vstavljal slovenske besede, med njimi besedo babica. O nemški prevodni kulturi smo se pred začetkom frankfurtskega knjižnega sejma pogovarjali s prevajalko Urško P. Černe, ki je na sejmu štiri leta vodila nacionalno stojnico. Do leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja sejma, naj bi v nemški jezik prevedli približno 100 knjižnih naslovov.

ARS Likovni odmevi, 1. oktober 2019 ― Retrospektiva v Umetnostni galeriji Maribor V Umetnostni galeriji Maribor je odprta retrospektivna razstava del fotografa Stojana Kerblerja, ki so jo pripravili lansko leto v Moderni galeriji v Ljubljani ob umetnikovi osemdesetletnici. Stojan Kerbler, rojen na Ptujski gori, je eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov, s skoraj 2000 skupinskimi in samostojnimi razstavami in okoli 550 nagradami doma in v tujini tudi eden najuspešnejših. Še vedno ustvarjalen Stojan Kerbler, fotograf samouk z izjemnim znanjem in poznavanjem medija, je ves čas prepleten z izkušnjo domačega okolja. Razstava je pripravljena kronološko z značilnimi, pričevalnimi, tematskimi ciklusi človeških zgodb od fotografij domačinov s Ptujske gore, portretov s Ptujskih ulic, ciklusov Haložanov in Kolin do zadnjega ptujskih Dvorišč, dolga leta je fotografiral ljudi, zdaj se posveča prostoru. Stojan Kerbler je s svojo črno belo fotografijo, pri kateri uporablja le naravno svetlobo in z dodelano kompozicijo in likovno podobo, popolnoma predan fotografskemu mediju. V UGM je na ogled tudi izbor originalnih srebroželatinskih fotografij, kaširanih na iverno ploščo, ki so večinoma nastale v sedemdesetih letih preteklega stoletja in jih je avtor leta 2017 podaril Umetnostni galeriji Maribor. Gostja oddaje bo kustosinja razstave Lara Štrumej, tudi urednica kataloga, za katerega je prispevala obsežno študijo.

ARS Oder, 30. september 2019 ― "Gledališče je puška, ki ne ubija." Véliki praktik ter mislec gledališča in družbe Dušan Jovanović danes praznuje 80. rojstni dan. Gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj, je ustvaril bogato nesnovno kulturno dediščino. Poleg slovenskih gledališč in Televizije Slovenija, jo hranita tudi Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter Radio Slovenija. Odlomki iz predstav, radijskih iger ter ohranjeni posnetki gledaliških vaj, med katerimi sta teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko izbirali in jih za oddajo izbrali, predstavljajo sprehod med najvidnejšimi režijskimi in dramskimi dosežki, nagrajenimi z Grumovimi nagradami ter nagradami Borštnikovega srečanja, ki jih je v več kot petih desetletjih ustvaril Dušan Jovanović. Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki (Gledališče Pupilije Ferkeverk, prem. 29. 10. 1969 v Viteški dvorani v Križankah) Žrtve mode bum-bum (prem. 16. 10. 1975 v Slovensko mladinsko gledališče (SMG), rež. Dušan Jovanović) Zid, jezero (prem. 21. 2. 1989 v SNG Drama Ljubljana, rež. Dušan Jovanović) Antigona (prem. 15. 10. 1993 v SNG Drama Ljubljana, rež. Meta Hočevar) Kdo to poje Sizifa (prem. 12. 1. 1997 v SNG Drama Ljubljana, rež. Dušan Jovanović)

ARS Svet kulture, 30. september 2019 ― Richard Gerstl velja za prvega avstrijskega ekspresionista. Nedavno odprta razstava na Dunaju ga postavlja v širši kontekst »Avstrijski van Gogh« je krilatica, s katero so kritiki označili Richarda Gerstla, ki danes velja za prvega avstrijskega ekspresionista, v svojem kratkem življenju pa ni dosegel večje slave, čeprav je še pred Egonom Schielejem in Oskarjem Kokoschko rahljal konvencije tedanjega časa ter v svoje slikarstvo uvedel številne novosti in prehajal v ekspresivno abstrakcijo. V Leopoldovem  muzeju na Dunaju je zdaj na ogled obsežna razstava, ki ne predstavlja le Gerstla, temveč tudi  njegove povezave s sodobniki in nasledstvo. Ustavili se bomo še v Gradcu, kjer poteka večmedijski festival Štajerska jesen, ter predstavili nekaj knjižnih novosti, med katerimi je tudi nova knjiga Vinka Möderndorferja Ljudomrznik na tržnici, analiza slovenske družbe in njenega odnosa do umetnosti in kulture.

ARS Jezikovni pogovori, 30. september 2019 ― Česa se morajo starši v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati? Učenje jezika in govora ni izoliran pojav, temveč nanj močno vplivata čustveni in medosebni odnos otroka s staršem ali skrbnikom; torej tistim, ki je otroku v zgodnjem obdobju najbližje. Na vprašanji, kdaj dejansko začnemo vstopati v jezik in kako okolica vpliva na razvoj govora in jezika, bo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori ponovno odgovorila doktorica psihologije in predavateljica družinske in zakonske terapije Katarina Kompan Erzar. V pogovoru z njo bomo osvetlili tudi vidik razvoja otroških možganov, se dotaknili psihoterapevtske znanosti in bolj praktičnih primerov o tem, česa se morajo starši v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati.