Novice

radio

Orgelska glasba iz Izraela

Orgelska glasba iz Izraela

ARS Obiski kraljice, 11. november 2019 ― V orgelski glasbi izraelskih skladateljev lahko opazimo štiri vire navdiha; to so biblija, pokrajina, geografska in kulturna dediščina in včasih celo politika. Tradicija različnosti bi lahko poimenovali Izrael – deželo, v kateri prebivajo ljudje različnih geografskih, verskih in kulturnih okolij. Mešanica vplivov in zanimanj se jasno odraža tudi v glasbi izraelskih oz. judovskih skladateljev, tudi orgelskih. O kakršnikoli kompozicijski šoli bi zato težko govorili, vseeno lahko opazimo štiri vire navdiha pri ustvarjanju; to so – biblija, pokrajina, geografska in kulturna dediščina in včasih celo politika -tá ima v življenju Izraelcev že od nekdaj pomembno vlogo.

Pred 35. Slovenskim knjižnim sejmom…

ARS Kulturna panorama, 10. november 2019 ― Izbor najpomembnejših kulturnih dogodkov V tokratni oddaji – bomo napovedali 35. Slovenski knjižni sejem, ki bo naslednji teden potekal v Ljubljani; – predstavili monografijo Dolenjskega muzeja Novo mesto o Kapiteljski njivi; – spregovorili o študiji o vlaganjih v avdiovizualni sektor in njihovih gospodarskih učinkih, ki so jo predstavili v Ljubljani; – nekaj minut bomo namenili CoFestivalu – mednarodnemu festivalu sodobnega plesa v Ljubljani; – povedali, kdo bo naslednje predstavljal Slovenijo na arhitekturnem bienalu v Benetkah; -za konec pa bomo predstavili še nagrajence Društva oblikovalcev Slovenije in prejemnike nagrad in priznanj Mirka Šubica, ki jih podeljuje Društvo restavratorjev Slovenije.

Krištof Zupet

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 10. november 2019 ― Ob slikarjevi 80-letnici Slikar Franc Zupet – Krištof se je rodil 30. oktobra 1939 v Ljubljani. Obiskoval je ljubljansko klasično gimnazijo, najprej je študiral arhitekturo, potem umetnostno zgodovino, nato se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Kot slikar dela v svobodnem poklicu. Od šestdesetih let podpisuje svoja dela z imenom Krištof, ki mu ga je dal književnik Ivan Mrak; ta je s svojo ženo, kiparko Karlo Bulovec-Mrak močno zaznamoval Zupetovo ustvarjanje. Zupet ustvarja predvsem portrete. S slikarjem Krištofom Zupetom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom leta 2014 pogovarjala Vida Curk.
Je mačka živa ali mrtva?

Je mačka živa ali mrtva?

ARS Likovni odmevi, 9. november 2019 ― Zakaj se je kurator 9. trienala U3 Živo in mrtvo naslonil na kvantno fiziko? Češki kustos Vit Havranek je nedoločljivost, povezano s teorijo kvantne fizike, uporabil kot izhodišče za razmislek o treh vidikih sodobne umetnosti: konceptualni umetnosti, materialnosti in političnemu vidiku. V vseh je nato iskal določeno napetost, dvojnost. Pristop je precej kompleksen in verjetno ni malo obiskovalcev, ki jih razstavno besedilo letošnjega trienala sodobne umetnosti U3 zbega. Vprašamo se lahko tudi – zakaj tak pristop? Je res utemeljen, dosledno in smiselno izpeljan in kako se odraža na sami razstavi? Zakaj prav kvantna fizika je bilo torej eno izmed vprašanj, o katerih je v pogovoru z Izo Pevec razmišljal kurator Vit Havranek.
Skladatelj tedna: Blaž Arnič

Skladatelj tedna: Blaž Arnič

ARS Skladatelj tedna, 9. november 2019 ― V zadnji oddaji iz niza “Skladatelj tedna”, ki jo posvečamo skladatelju Blažu Arniču, bomo predvajali dve skladbi: »Koncert za violino in klavir, op. 25« in […] V zadnji oddaji iz niza “Skladatelj tedna”, ki jo posvečamo skladatelju Blažu Arniču, bomo predvajali dve skladbi: »Koncert za violino in klavir, op. 25« in »Memento mori, op. 14«.
Za en bokal muzike: Potujoče pesmi

Za en bokal muzike: Potujoče pesmi

ARS Za en bokal muzike, 8. november 2019 ― V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali pesmi, posnete v okolju, v katerem niso nastale, ampak so jih tja prinesli prišleki. Ti so […] V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali pesmi, posnete v okolju, v katerem niso nastale, ampak so jih tja prinesli prišleki. Ti so bili nekoč največkrat priženjeni, pozneje pa ljudje, ki so se selili v iskanju zaposlitev in podobno. Tudi sicer so se nadarjeni pevci radi učili še neznanih pesmi, ki so jih ob različnih priložnostih slišali od tujih ljudi ali izven domačega kraja.
Somrak knjigarn

Somrak knjigarn

ARS Arsov forum, 8. november 2019 ― Knjigotrštvo postaja vse bolj tvegana dejavnost Če bi morali izbirati med odprtjem trgovine s čevlji, gostinskega lokala in neodvisne knjigarne, kje bi več tvegali, kje bi imeli večje možnosti za zaslužek, kje pa za propad? Čeprav je vsaka od navedenih dejavnosti tvegana, saj zahteva veliko osebne zavzetosti, bi v Sloveniji najverjetneje največ tvegali z odprtjem knjigarne, saj se Slovenci uvrščamo na sam rep po številu nakupov knjig na prebivalca v Evropski uniji. Koliko pa bi tvegali, če bi odprli knjigarno v Italiji ali Avstriji, v Trstu ali Celovcu? Oddajo pred slovenskim knjižnim sejmom pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars. Gostje: Samo Rugelj, založnik in raziskovalec knjižnega področja, Hanka Gukuck iz knjigarne Haček v Celovcu, Miha Kreuz, vodja Mohorjeve knjigarne v Celovcu, in Ilde Košuta, knjižničarka v Tržaškem knjižnem središču.
Čas, prostor in glasba

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 7. november 2019 ― Poljski skladatelj Andrzej Panufnik je v prvi polovici 20. stoletja stopal velikim glasbenim uspehom naproti. Tudi po drugi svetovni vojni, ko je po večini deloval […] Poljski skladatelj Andrzej Panufnik je v prvi polovici 20. stoletja stopal velikim glasbenim uspehom naproti. Tudi po drugi svetovni vojni, ko je po večini deloval v Angliji, je užival velik ugled. Danes pa se le redko sliši njegova dela – kot da smo nanje, na skladatelja Panufnika, pozabili. Pa smo res?
Gledališče, kdo bo tebe gledal?

Gledališče, kdo bo tebe gledal?

ARS Arsov forum, 6. november 2019 ― Dogajanje okoli Slovenskega mladinskega gledališča je odprlo številne probleme Če kdaj, je vprašanje obstoja institucionalnega gledališča aktualno zdaj. Zaradi dogajanja okoli Slovenskega mladinskega gledališča, zaradi pravkar končanega Borštnikovega srečanja, na katerem je Združenje dramskih umetnikov pripravilo okroglo mizo o gledaliških ustvarjalcih, tukaj in zdaj. O zakonodajnih spremembah se govori že več let, a na kulturnem ministrstvu niso zagotovili sogovornika. Čeprav je na omenjenem gledališkem srečanju sam minister za kulturo Zoran Poznič predstavil idejo o agenciji po vzoru knjižne ali filmske, ki sta menda primera dobrih praks; gotovo ne glede upada financiranja in avtonomije v polnem pomenu besede. Gostje so: igralka v SNG Drami in predstavnica Združenja dramskih umetnikov Iva Babič, direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed, igralec Slovenskega mladinskega gledališča Dario Varga in direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana ter predstavnik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroš Korenčan. Direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in predstavnik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroš Korenčan, igralec Slovenskega mladinskega gledališča Dario Varga, voditeljica Špela Kožar, direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed, igralka v Drami in predstavnica Združenja dramskih umetnikov Iva Babič foto: Ars
Slovenska stand-up komedija

Slovenska stand-up komedija

ARS Oder, 6. november 2019 ― Potencial obrobnega komedijskega žanra Oddajo Oder tokrat posvečamo obrobnemu odrskemu žanru – stand-up komediji. Gre za popularno komedijsko zvrst, ki morda ne zahteva scensko in tehnično težavnih produkcijskih pogojev, se pa v različnih oblikah pojavlja tako v institucionalnih gledaliških predstavah, televiziji in serijah, zlasti pa kontekstih popularne kulture. V studiu gostimo izkušene stand-up komike Tadeja Toša, Boštjana Gorenca Pižamo in Lucijo Ćirović ter filozofinjo in teoretičarko Jelo Krečič. Vabljeni k poslušanju!
Maja Haderlap: V luči jezika

Maja Haderlap: V luči jezika

ARS Esej na radiu, 5. november 2019 ― "Moja temeljna izkušnja v zvezi z jezikom je ta, da so se medme in jezik zmeraj skušali vriniti njegovi domnevni posestniki in varuhi, domnevni dodeljevalci prostora v njem in odganjajoči ključarji ob njegovih vratih." V oddaji Esej na radiu boste slišali V luči jezika, govor Maje Haderlap, dvojezične avstrijsko-koroške slovenske pesnice in pisateljice ter univerzitetne predavateljice. Imela ga je v Celovcu ob podelitvi Bachmannove nagrade leta 2014. Besedilo je izšlo v reviji Rastje leta 2014, prevedel ga je Štefan Vever, bereta ga Mateja Perpar in Igor Velše. Glasbeni vrinki so odlomki iz Simfonije št. 4. v G-duru Gustava Mahlerja. Izvaja Dunajski filharmonični orkester pod vodstvom dirigenta Claudia Abbada. Tonski mojster je bil Miha Juvan, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Olga Tokarczuk

ARS Ars humana, 5. november 2019 ― O literaturi kot o popolnosti nenatančnih oblik in vsem, kar iz nje izrašča Letošnja Nobelova nagrajenka Olga Tokarczuk literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju in tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je aprila, ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc.
še novic