Novice

radio

Godčevske viže

Godčevske viže

ARS Za en bokal muzike, 13. december 2019 ― V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali nekaj instrumentalne ljudske glasbe, primerne za praznični čas. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch. V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali nekaj instrumentalne ljudske glasbe, primerne za praznični čas. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.
Akademik Peter Štih o Temeljih slovenstva

Akademik Peter Štih o Temeljih slovenstva

ARS Izšlo je, 13. december 2019 ― Monografija Temelji slovenstva je zelo draga knjiga, ki pa vsebuje vrsto zanimivih poglavij in slikovnih prilog Cankarjeva založba je konec leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz (pred)zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili Slovani, bo povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju.

Svet kulture

ARS Svet kulture, 13. december 2019 ― Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko. Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
SLO POP dokument

SLO POP dokument

ARS Arsov forum, 13. december 2019 ― Družbeno in sociološko ozadje gledališkega koncerta Slovenska popevka, tudi kulturnega programa državne proslave ob Dnevu samostojnosti in enotnosti V tokratnem Arsovem forum ponavljamo posebno oddajo in dokumentarec SLO POP dokument, ki je v raziskovalno osišče postavil ozadje uprizoritve Slovenska popevka. Delano je bila uprizoritev tudi sestavni del kulturnega programa Državna proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Radijska dokumentarna zgodba SLO POP dokument osvetljuje specifični gledališki proces gledališkega koncerta Slovenska popevka, koprodukcija SMG in CUDV Dolfke Boštjančič Draga pri Igu, ki je povezal ljudi s posebnimi potrebami in profesionalne dramske igralce v skupno zgodbo in izkušnje ustvarjalcev, hkrati pa z raznolikimi sogovorniki in s pojmi inkluzija, krivda, odpuščanje in predvsem sprejemanje poskuša v širokem kotu razmišljati o bolj umirjeni, preudarni, empatični sodobni družbi in svetu strpnosti. O vsem tistem torej, kar nam že močno in nevarno primanjkuje. Dokumentarec je nastal znotraj mednarodnega projekta European Radio Project na pobudo Bavarskega radia. Tematsko izhodišče sta bila pojma krivda in odpuščanje v najširšem pomenu, v njem pa sodeluje 7 držav s samostojnimi ustvarjalci, pretežno iz nacionalnih radijskih hiš. Poleg Slovenije še Češka, Finska, Italija, Latvija, Nemčija in Slovaška. Projekt je bil uspešen na mednarodnem razpisu programa Reporters in the Filed, ki ga financira fundacija Robert Bosch Stiftung z namenom spodbujanja neodvisnega novinarstva in obravnave ključnih družbenih tem. Avtor in režiser Klemen Markovčič, Radio Slovenija Tonski mojster Urban Gruden Izvirna glasba Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Sofinancirano Reporters in the Field/Robert Bosch Stiftung Trajanje 24′ 29” Oktober 2019 Intervjuvanci Boris Benko Diego Barrios Ross Dr. Valerija Bužan Borko Horvat Željko Hrs Klara Kastelec Zdravko Kosić Andreja Lazar Jolanda Lazar Dr. Metka Novak Blaž Pirman Matjaž Pograjc * Zasnova in vo
Čas, prostor in glasba

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 12. december 2019 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Svet kulture

ARS Svet kulture, 12. december 2019 ― Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko. Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Suzana Čižman Prosenc

Suzana Čižman Prosenc

ARS Jezikovni pogovori, 11. december 2019 ― Dobitnica nagrade Brede Lipovšek za življenjsko delo leta 2019 Podnaslove ali podnapise Slovenci dobro poznamo. Mogoče se nam zdijo tako samoumevni, da niti ne opazimo, kako zahtevno delo je za njimi. Pravzaprav morajo delovati neopazno, taki so tudi najboljši, saj filmov in drugih avdiovizualnih vsebin ne gledamo zaradi njih, pa vendar so ključni za vsebinsko razumevanje. Še več, lahko tudi vplivajo  na uspeh slovenske filmske umetnosti v tujini – na festivalih, predvajanjih ali pri prodaji tujim distribucijskim in televizijskim hišam. Med prevajalci, ki se ukvarjajo s tem zahtevnim delom, vzbuja posebno pozornost Suzana Čižman Prosenc, ki ji je Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo leta 2019.
Lutkovni medij med analognim in digitalnim

Lutkovni medij med analognim in digitalnim

ARS Oder, 11. december 2019 ― Lutka in animirnje njenega širokega potenciala »Lutka, osvobojena svoje figuralnosti in določujočih okvirjev, se transcendira v animirano entiteto, odprt medij raznih potencialov. S prelivnostjo v različna snovna stanja in umetniške oblike predstavlja sintezo raznolikih estetskih prijemov in tehnologije.« Gre za citat uvodnika zadnje številke revije Lutka, v kateri so zbrani članki, v katerih se avtorji ukvarjajo z različnimi možnostmi gledališča animiranih form, ki jih srečujemo v lutkovnih gledališčih. Gostje oddaje bodo Ajda Rooss, ki sicer umetniško vodi Lutkovno gledališče Ljubljana, Maša Jazbec, ki se med drugim ukvarja z raziskovanju lutkovne umetnosti in zelo izstopajoča umetnika s prepoznavnima poetikama na področju performativnih in uprizoritvenih praks, tudi lutkovna ustvarjalca Tin Grabnar in Matija Solce.
Michael Praetorius

Michael Praetorius

ARS Skladatelj tedna, 11. december 2019 ― Michael Praetorius je skladal predvsem protestantsko duhovno glasbo in njegove skladbe so kmalu postale nepogrešljiv del repertoarja severnonemških luteranskih cerkva. Za današnjo oddajo smo izbrali […] Michael Praetorius je skladal predvsem protestantsko duhovno glasbo in njegove skladbe so kmalu postale nepogrešljiv del repertoarja severnonemških luteranskih cerkva. Za današnjo oddajo smo izbrali sijajne božične motete in himne, ki so jih v začetku 17. stoletja izvajali v razkošnih večzborovskih zasedbah. Najprej poslušajmo domiselno uglasbitev slovite himne Philippa Nicolaia Wachet auf, ruft uns die Stimme. Besedilo je parafraza besed preroka lzaije in njegov začetek se v prevodu glasi: »Zbudite se, nas kliče glas stražarjev z visokega stolpa. Zbudi se, mesto Jeruzalem. Ura je polnoč; kličejo nas s svetlim glasom. Kje ste, modre device? Zbudite se, ženin prihaja, vstanite in vzemite svetilke! Aleluja! Pripravite se na poroko, stopite mu naproti.« Praetorius je skladbo objavil leta 1619 v zbirki z zapletenim latinskim naslovom Polyhymnia Caduceatrix et Panegyrica ali Večzborje miru in slavnosti, ki vsebuje koncertantno duhovno glasbo po italijanskem vzoru. Predvidel je pisano zasedbo devetnajstih pevskih in instrumentalnih glasov, razdeljenih v šest zborov, a je že v naslovu opozoril, da je skladbo mogoče izvajati zgolj z osmimi pevskimi solisti in orgelskim continuom. Enega izmed zborov sestavljajo štiri pozavne, flavte ali godala, ločeno od drugih izvajalcev pa z glasovi koncertirata dva cinka ali violini; vsem trem visokim solističnim glasbilom je avtor namenil nenavadno virtuozne lestvice, trilčke in druge pasaže v imitaciji. Skladbo je opremil s podrobnimi navodili ter opisal najrazličnejše zasedbene možnosti. Poslušajmo pevce in instrumentaliste ansamblov La Cappella Ducate in Musica Fiata, ki ju vodi cinkist Roland Wilson.

Primož Kuret: Skladatelj iz Bele krajine – Matija Tomc

ARS Esej na radiu, 10. december 2019 ― Tomc se je zapisal v spomin slovenskega naroda kot eden najpomembnejših zborovskih skladateljev. V oddaji Esej na radiu boste slišali prispevek slovenskega muzikologa in pedagoga Primoža Kureta Skladatelj iz Bele krajine – Matija Tomc. Tomc se je zapisal v spomin slovenskega naroda kot zborovski skladatelj. Rodil se je 25. decembra 1899. Besedilo je izšlo v zadnji letošnji številki revije Zvon, bereta ga Lidija Hartman in Jure Franko. Glasbeni vrinki so odlomki slovenske narodne Od žegnanga britofa v zborovski uglasbitvi skladatelja Matije Tomca v izvedbi Domžalskega komornega zbora pod vodstvom Karla Leskovica. Tonski mojster je bil Vojko Kokot, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Praznovanje zimskega solsticija

Praznovanje zimskega solsticija

ARS Ars humana, 10. december 2019 ― Kako davni običaji odzvanjajo v sedanjosti? Dvaindvajsetega decembra ob četrti uri in 19 minut zjutraj je nastopil zimski sončev obrat oziroma zimski solsticij. Ta pomembna prelomnica je od nekdaj burila domišljijo ljudi, to je čas, ki so ga zaznamovali s praznovanji, obredji, običaji in šegami. Oddaja se posveča tistim elementom običajev, za katere so si raziskovalci enotni, da izvirajo iz predkrščanskih časov in tvorijo skupno evropsko kulturno dediščino. Čeprav poznavalci opozarjajo, da gre včasih samo za špekulacije ali konstrukte, obenem dopuščajo možnost, da govorimo o dediščini, ki ima korenine še dlje, v širši indoevropski skupnosti. Večinoma so ti elementi danes že tako močno preplasteni s krščanskim verovanjem, da jih niti ne prepoznamo. Oddaja zato opozarja tudi na nekatere pojavne oblike starodavnih običajev v današnjem modernem času. Oddajo je pripravila Karmen Kogoj Ogris.
Michael Praetorius

Michael Praetorius

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2019 ― Michael Praetorius velja za enega najbolj vsestranskih in najplodovitejših nemških zgodnjebaročnih skladateljev. Rodil se je petnajstega februarja 1571 blizu Eisenacha ter do smrti na svoj petdeseti rojstni dan ustvaril neverjetno obsežen opus. Kar osemindvajset strani svojega glasbenega kompendija Syntagma musicum je namenil seznamu svojih skladb. Ukvarjal se je predvsem s protestantsko duhovno glasbo in izmed njegovih posvetnih del se je ohranila le zbirka francoskih instrumentalnih plesov, ki jo je objavil leta 1612 ter jo poimenoval po muzi plesa Terpsihori. Iz te zbirke smo za uvod izbrali tri kratke plese. Zaigrali jih bodo člani belgijskega ansambla Ricercar Consort.
Orgle v ledu

Orgle v ledu

ARS Obiski kraljice, 9. december 2019 ― Organist Friedemann Winklhofer je svojo orgelsko zgoščenko posnel visoko v gorah na Tirolskem - pod ledenikom Stubai. Organisti sicer dobro vedo, kaj je mraz, saj so pozimi večkrat primorani igrati v slabo ogrevanih cerkvah ali katedralah. Friedemanna Winkelhoferja, nocojšnjega orgelskega interpreta, to očitno ne moti. Prav led in sneg sta mu bila namreč v navdih in odločil se je posneti orgelsko zgoščenko visoko v gorah, in sicer na dogodku, ki ga je poimenoval Najvišji orgelski koncert na svetu.

Stripolis in geografska predstavitev Slovenije v angleščini

ARS Kulturna panorama, 8. december 2019 ― Beseda bo tekla tudi o štirih desetletjih mariborske Fotogalerije Stolp. Ob koncu predzadnjega tedna v letu bomo govorili o prvi celostni geografski predstavitvi Slovenije v angleščini ter o novi pridobitvi prestolnice: striparni in ateljeju Stripolis. V kočevskem Pokrajinskem muzeju so v začetku tedna odprli zgodovinsko razstavo ob 550. obletnici prvega turškega vpada na Kočevsko, beseda bo tekla tudi o štirih desetletjih mariborske Fotogalerije Stolp. Ob koncu oddaje se bomo podali v Bistro in v Škofjo Loko: medtem ko so v prvi predstavili nedavne pridobitve in načrte za prihodnost Tehniškega muzeja Slovenije, so v drugi podelili 49. Severjeve nagrade za igralske dosežke.

Skladatelj Matija Tomc

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 8. december 2019 ― Ob 120-letnici rojstva Petindvajsetega decembra bo minilo 120 let od rojstva skladatelja Matije Tomca. Rodil se je v Kapljišču v Beli krajini. Šolal se je najprej v Novem mestu, nato na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano. Ob šolanju je igral violo in rog, pozneje tudi orgle. Leta 1920 je po maturi vstopil v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1923; najprej je opravljal delo kaplana v Mokronogu in se nato odločil za študij kompozicije in orgel na Dunaju. Po vrnitvi leta 1930 je bil profesor na Škofijski gimnaziji v Šentvidu, zatem pa na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Po ukinitvi gimnazije je še eno leto ostal v Ljubljani, potem pa je odšel v Domžale. Orgle je poučeval na glasbenem konservatoriju in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot pedagog se je upokojil leta 1948, potem je bil župnik v Domžalah. Tomc je bil predvsem zborovski skladatelj. Njegovo glasbeno delo je zelo raznoliko: od maš, različnih skladb za liturgične potrebe za različne sestave od mešanih, moških, ženskih zborov do skladb za otroške zbore. Leta 1947 je napisal opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let. Od večjih del je napisal še 7 kantat. Najpomembnejši sta Križev pot (1942) in Stara pravda (1956). Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je o svojem življenju leta 1981 razmišljal takrat 81-letni skladatelj Matija Tomc. Umrl je leta 1986.
še novic