Novice

radio

Melodije /2/ – Pravoslavna liturgija Sergeja Rahmaninova

Melodije /2/ – Pravoslavna liturgija Sergeja Rahmaninova

ARS Čas, prostor in glasba, 26. december 2019 ― Tisočletna pot nove (evropske) glasbene umetnosti ima zahodno in vzhodno različico, južnjaški in severnjaški temperament. Melodije so iskale ravnovesje. Različnost jih je obdržala, lepota jih […] Tisočletna pot nove (evropske) glasbene umetnosti ima zahodno in vzhodno različico, južnjaški in severnjaški temperament. Melodije so iskale ravnovesje. Različnost jih je obdržala, lepota jih je hranila in ohranila. Tudi v Rusiji, kjer je pravoslavna liturgija presegla svoj izvor.
Andrej Ešpaj /3/

Andrej Ešpaj /3/

ARS Skladatelj tedna, 26. december 2019 ― V oddaji podrobneje orisujemo življenjsko pot skladatelja Andreja Ešpaja, najpomembnejšega glasbenega ustvarjalca starodavnega ugrofinskega ljudstva iz osrednjega Povolžja, imenovanega Marijci. V oddaji podrobneje orisujemo življenjsko pot skladatelja Andreja Ešpaja, najpomembnejšega glasbenega ustvarjalca starodavnega ugrofinskega ljudstva iz osrednjega Povolžja, imenovanega Marijci.
Igralka Gaja Višnar o predstavi Antigona, ki nastaja med Londonom, Tolminom in Ljubljano

Igralka Gaja Višnar o predstavi Antigona, ki nastaja med Londonom, Tolminom in Ljubljano

ARS Oder, 25. december 2019 ― Predstava v opomin, da je preteklo zgodovino nujno spoštovati in prenašati na nove rodove. Med Londonom, Tolminom in Ljubljano nastaja predstava Antigona. V mednarodni igralski ekipi, ki jo vodi režiserka Sanja Gregorčič, sodeluje tudi Gaja Višnar. Antigona je prevod in priredba Jovanovićeve Antigone (Balkanska trilogija) v angleški jezik, z mednarodno zasedbo igralcev iz Italije, Amerike, Britanije in Slovenije. Zgodba sledi klasičnemu antičnemu mitu o bratomoru in prepovedanem pokopu brata izdajalca, le da je postavljena v zasedeno Sarajevo v čas krvave balkanske vojne. Kraljeva družina se skriva v zaklonišču, kjer si Kreon, Jokasta, Antigona in Ismena prepevajo stari jugo rok in kjer prerok Tejrezias napoveduje prihodnost iz straniščne kolibe. Predstava nastaja v spomin na vojne dogodke na ozemlju nekdanje Jugoslavije in v trajen opomin, da je preteklo zgodovino nujno spoštovati in prenašati na nove rodove. Mlado ustvarjalko Gajo Višnar je pred mikrofon povabil Alen Jelen. Beseda bo tekla tudi o življenju in delu slovenske igralke v New Yorku.
Osebnostne motnje

Osebnostne motnje

ARS Ars humana, 24. december 2019 ― Dr. Simon Brezovar o tem, zakaj nastanejo, kako jih prepoznamo in kako zdravimo Svetovni splet je poln nasvetov, kako se vesti ob ljudeh z osebnostnimi motnjami in predvsem, kako “ravnati” z njimi. Množično obiskani spletni forumi ponujajo številne teme, v katerih svojci, bližnji, sedanji ali nekdanji partnerji delijo izkušnje in nasvete. Osebnostne motnje niso skrite v ustanovah in za štirimi stenami domov. Srečujemo jih lahko v odnosih z bližnjimi, sodelavci in prijatelji, pa se tega niti ne zavedamo. Največ pozornosti sta deležni mejna in nacisistična osebnostna motnja, pri čemer lahko z nekaj kliki odkrijemo še celo paleto osebnostnih motenj, ki jih v dobi družabnih omrežij morda preveč lahkotno pripisujemo praktično komur koli. V oddaji Ars humana se o stanju splošnega duševnega zdravja pogovarjamo z dr. Simonom Brezovarjem, specialistom klinične psihologije na Nevrološki kliniki v Ljubljani in avtorjem knjige Osebnostne motnje v teoriji in praksi.

Julija Pajman: Rubens in skrivnost njegovega slikanja

ARS Esej na radiu, 24. december 2019 ― Esej Rubens in skrivnost njegovega slikanja je nastal ob 300. obletnici slikarjeve smrti Umetnostna zgodovinarka Julija Pajman je študirala v Ljubljani ter na univerzah v Louvainu in Parizu, kamor je šla preučevat ženske socialne ustanove v svetu. Napisala je več umetnostnozgodovinskih razprav in avtobiografijo Šopek trnja. Pisala je o Rilkeju, Rodinu, povezovala je literaturo in umetnostnozgodovinsko znanje. Slovencem je tudi približala lik Paula Claudela, s katerim se je osebno poznala in vzdrževala stike. Umrla je v zdomstvu decembra leta 1969. V današnji oddaji Esej na radiu bomo slišali njen esej Rubens in skrivnost njegovega slikanja, ki ga je napisala ob 300. obletnici slikarjeve smrti.
»Moja poezija še zdaleč ni brez čustev. Čustva so v njej potlačena zato, da bi jih sploh lahko prenesla.«

»Moja poezija še zdaleč ni brez čustev. Čustva so v njej potlačena zato, da bi jih sploh lahko prenesla.«

ARS Ars humana, 24. december 2019 ― Pogovor s slovaško pesnico Mário Ferenčuhovó Okoljska problematika, smrt, bolezen človeka, materinstvo – to so le nekateri izmed motivov, ki stopajo v poezijo Márie Ferenčuhové. Ta je v zadnjih letih postala najbolj prevajana slovaška pesnica. Prepoznavnost v kritiški in bralski javnosti si je zgradila s specifičnim, hladnim in nerazčustovanim jezikom, s katerim navidezno z distanco ubeseduje čustveno zahtevne teme. »Od nekdaj me je osupljalo, kako katera koli institucija dojame subjektivnost posameznika; kako jo objektivizira, popredmeti, in kaj se nato s tem posameznikom zgodi v njenem jeziku. V svoji drugi zbirki sem – kot sem že omenila – pisala o izkušnji poroda, ki mi jo je medicina odvzela, da bi zavarovala mojega otroka. Podobno je s hladnim jezikom, ki sem ga izoblikovala. Omogočil mi je dobesedno disociacijo od svojega bolnega telesa in psihične frustracije; omogočil mi je, da sem se na situacijo ozrla z medicinskim pogledom.« Lani smo v slovenščino dobili prevod dveh pesniških zbirk Márie Ferenčuhové, Ogrožene vrste in Imunosti. Poslovenile so ju Eva Nežič, Maruša Avman Palermo in Veronika Šoster pod vodstvom mentorja Andreja Pleterskega. Lani je Mária Ferenčuhová pri nas predstavljala prevode svojih del, ko je bila v rezidenci Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Ljubljani. Ob tej priložnosti jo je pred mikrofon povabila Maja Žvokelj, ki je tudi prevedla pogovor. Refleksijo svoje poezije in širšega družbenega stanja, ki jo v odgovorih ponuja pesnica, v oddaji dopolnjuje tudi izbor njenih pesmi v interpretaciji igralke Barbare Cerar.
Protestantski božični korali v orgelskih obdelavah

Protestantski božični korali v orgelskih obdelavah

ARS Obiski kraljice, 23. december 2019 ― Slišali boste božično obarvane orgelske skladbe Johanna Pachelbla, Johanna Sebastijana Bacha, Georga Böhma in Jana Pieterszoona Sweelincka. Protestantski božični korali v orgelskih obdelavah so tema tokratne oddaje Obiski kraljice. V protestantskih enoglasnih pesmaricah jih najdemo lepo število in mnogi so navdihnili tudi skladatelje orgelskih del, da so na osnovi njihovih melodij ustvarili svoje orgelske kompozicije. Največ seveda v obdobju baroka, ko so se orgle kot glasbilo tudi najbolj razvile.

O položaju koroških Slovencev stoletje po plebiscitu

ARS Kulturna panorama, 22. december 2019 ― Pa tudi o tem, kaj prinaša nižji davek na knjigo in kako bo Evropska zveza radijskih postaj počastila 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna. V Kulturni panorami bomo govorili o položaju koroških Slovencev stoletje po plebiscitu, pa tudi o tem, kaj bo z novim letom prinesel nižji davek na knjigo in kako bo Evropska zveza radijskih postaj proslavila 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna. Govorili bomo o prevajanju, promociji in uprizarjanju sodobne slovenske dramatike – temi, ki bo v ospredju jubilejnega, 50. Tedna slovenska drame, ustavili pa se bomo tudi ob besedi leta 2019.

Peter Levec

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 22. december 2019 ― Pesnik in prevajalec je umrl decembra pred dvajsetimi leti 18. decembra 1999 je umrl Peter Levec, slovenski pesnik in prevajalec. Njegov najpomembnejši prevod so Travne bilke ameriškega pesnika Walta Whitmana. Ob dvajseti obletnici smrti se bomo Petra Levca spomnili v današnji oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Začel je pesniti že v gimnazijskih letih. Leta 1945 je izdal zbirko Koraki v svobodo. Oblikovno in snovno usmeritev je delno nadaljeval v zbirki Zeleni val, delno pa je čutiti premik v subjektivizem, ki razkriva njegovo doživljanje vojne. V Brezkončnem marcu iz leta 1971 je izboru prejšnjih pesmi dodal nekaj osebnih refleksij o splošni človeški težnji po notranjem ravnovesju.
Notranji javni prostori, ki krepijo združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje

Notranji javni prostori, ki krepijo združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje

ARS Likovni odmevi, 21. december 2019 ― Zadružni dom kot slovenski odgovor na vprašanje letošnjega beneškega arhitekturnega bienala – Kako živeti skupaj? »V kontekstu, ki ga določajo vse večja politična razhajanja in ekonomske neenakosti, se obračamo na arhitekte, da si zamislijo nove prostore, v katerih bomo lahko prijazno sobivali kot človeška bitja, ki se želijo povezati med seboj in z drugimi vrstami v digitalnem in realnem prostoru.« Tako razmišlja Hashim Sarkis, kurator 17. beneškega arhitekturnega bienala, ki meni, da človeštvo potrebuje »novo prostorsko pogodbo«. Slovenski projekt Skupno v skupnosti se na temo bienala odlično navezuje. Zadružne domove, velike objekte z veliko namembnostjo, so intenzivno začeli graditi po koncu druge svetovne vojne – načrtovana je bila mreža kar 523 zadružnih domov, postavljenih več kot 100, vključevali pa so upravljavsko, gospodarsko, kulturno in prostočasno delovanje. Po besedah organizatorjev njihova graditev, raba in zgodovina ponujajo priložnost za razmislek, kako lahko vzpostavimo notranje javne prostore kot družbeno infrastrukturo, ki bo krepila združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje. Avtorji projekta Skupno v skupnosti, ki bo raziskoval sedemdesetletno zgodovino zadružnih domov kot družbene infrastrukture, so Blaž Babnik Romaniuk, Rastko Pečar, Martina Malešič in Asta Vrečko. Projekt in zadružne domove sta v pogovoru osvetlila Blaž Babnik Romaniuk in Martina Malešič.
John Williams in Steven Spielberg

John Williams in Steven Spielberg

ARS Filmska glasba, 21. december 2019 ― Današnjo oddajo posvečamo njunim največjim uspešnicam. Do danes je bil Williams že 45-krat nominiran za oskarja na področju izvirne in najboljše glasbe za film. Po številu nominacij si s skladateljem Alfredom Newmanom deli drugo mesto, takoj za Waltom Disneyjem, ki je bil nominiran kar 59-krat.
Zakaj v kino ter zgodbe kinooperaterjev nekoč in danes; Nevidno življenje Evridike; One so bombe; Cats

Zakaj v kino ter zgodbe kinooperaterjev nekoč in danes; Nevidno življenje Evridike; One so bombe; Cats

ARS Gremo v kino, 21. december 2019 ― Z raziskovalcema Karmen Hrovat in Klemnom Žunom ter s kinooperaterjem Bojanom Bajsičem o tem, zakaj oditi v kino. Pomembna razloga, zakaj obiskujemo kino, sta družabna in ritualna razsežnost filmske projekcije. Z gosti, raziskovalcema zgodovine kina in z njim povezanih zgodb, Karmen Hrovat in Klemnom Žunom, ter s kinooperaterjem Bojanom Bajsičem, se bomo pogovarjali o tem, zakaj danes, ko so mnoge vsebine pretočne in dostopne prek spleta, obiskujemo kino. Govorili bomo tudi o tem, kako je potekalo delo kinooperaterja nekoč in danes. Za vas, dragi poslušalci in poslušalke, smo ocenili tri filme, ki si jih lahko ogledate na rednem sporedu naših kinematografov: v Cankarjevem domu v Ljubljani vrtijo brazilsko dramo Nevidno življenje Evridike, v Cineplexxih in Kolosejih pa ameriški biografski film One so bombe ter muzikal Cats. Vabljeni k poslušanju!
Vse se spreminja, tudi odnos do kulture

Vse se spreminja, tudi odnos do kulture

ARS Arsov forum, 20. december 2019 ― Je Slovenijo zajel val globalne kulturne regresije? Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki kulturne vsebine dojema kot potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere, ali na družabnih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti. Ali se v Sloveniji soočamo z dejstvom, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in nasploh kulturnim vsebinam (skupaj z mediji) namenjajo malo pozornosti? Je naša država del globalne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kakšne vsebine danes pritegnejo ljudi? Gosta Arsovega foruma sta zgodovinar ddr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Miha Kovač. Muzeji, muzejske zbirke in galerije v Sloveniji so po podatkih Statističnega urada v letu 2018 pripravili 1.446 razstav. Ogledalo si jih je več kot 2,7 milijona obiskovalcev, kar je v povprečju približno 7.500 obiskovalcev na dan – v primerjavi z letom 2017 se je število obiskovalcev zmanjšalo za pol milijona. “Ali je alternativna kulturna scena v Sloveniji tako močna in prodorna, kot je bila pred štiridesetimi leti? Gotovo ne!” – ddr. Igor Grdina V letu 2018 je bilo tudi v kulturnih domovih, gledališčih, glasbenih ustanovah 25.109 prireditev. Ogledalo si jih je več kot 4,7 milijona obiskovalcev – kar je približno 400.000 obiskovalcev več kot leta 2017 “Primerjava z Norveško, ki ima zgolj še enkrat več
Za en bokal muzike – Srečno!

Za en bokal muzike – Srečno!

ARS Za en bokal muzike, 20. december 2019 ― V oddaji Za en bokal muzike boste slišali nekaj glasbe in besed, povezanih z običaji ob koncu starega in začetku novega leta. Oddajo je pripravil […] V oddaji Za en bokal muzike boste slišali nekaj glasbe in besed, povezanih z običaji ob koncu starega in začetku novega leta. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.
Mitja Čander: Slepec

Mitja Čander: Slepec

ARS Izšlo je, 20. december 2019 ― »Med nič in nekaj je ogromna razlika. Med temo in svetlobo je prepad.« Protagonist romanesknega prvenca Mitje Čandra je moški v srednjih letih, ki ima le pet procentov vida. S to svojo oviranostjo sodi v ranljivo družbeno skupino, med slepe in slabovidne, odraščal in živel pa je med ljudmi, ki te ali drugih fizičnih oviranosti nimajo. A zdi se, da pravzaprav ne pripada ne prvim ne drugim, temveč stopa po samosvoji poti, na kateri ga začenja ovirati še psihološka slepota. Mitja Čander je v dinamičnem, humornem romanu z likom slabovidnega intelektualca, ki se poda v politiko, prepričljivo aktualiziral tudi temo, ki se v slovenskem leposlovju še ni zares razživela, namreč slovensko politično kulturo.

Svet kulture

ARS Svet kulture, 20. december 2019 ― Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko. Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Arsov forum

ARS Arsov forum, 20. december 2019 ― Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
še novic