ARS Ars humana, 28. januar 2020 ― Oskarji so institucija, ki ima med filmskimi nagradami neizpodbitno medijsko in gospodarsko prevlado – a kako pomembni so pravzaprav za naš prostor? Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti bo že 92. podelila oskarje. Ob razglasitvi nominacij za najboljši film, režijo in druge kategorije se je izkazalo, da je do enakopravnega upoštevanja del ustvarjalk, temnopoltih in drugih manjšinskih ustvarjalcev še dolga pot. Tudi mediji so po razglasitvi kritično zapisali, da so oskarji »škodljivi za film«, da je akademija seksistična, da so nominacije »slaba šala« in da so oskarjevske nominacije dobre le še za to, da si z njimi »podkurimo«. A oskarji v filmski industriji in medijih kljub vsemu ohranjajo neizpodbitno prevlado: sama prireditev stane 44 milijonov dolarjev. Za lobiranje Hollywood vsako leto potroši več kot 100 milijonov dolarjev, dobitnik oskarja za najboljši film pa v povprečju proda za 15 milijonov dolarjev več vstopnic. Tudi pri nas nagradam posvečamo veliko pozornosti – a kako pomembne sploh so za naš, pa tudi širši evropski prostor? Zakaj so, kot kaže, vsaj glede vpliva, ki ga imajo, »slaba šala« v resnici nagrade evropske filmske akademije – evropska vzporednica oskarjem? Kako pa je pri nas – kaj filmskim ustvarjalcem in občinstvu pomenijo slovenske vesne?

ARS Obiski kraljice, 27. januar 2020 ― Glasba Emila Sjögrena, Haralda Fryklöfa, Otta Olssona in Oskarja Lindberga V tokratni oddaji bomo predstavili orgelsko glasbo švedskih romantičnih skladateljev. Poslušali bomo izvedbe švedskega organista Hansa Fagiusa, ki velja za enega najbolj cenjenih orgelskih poustvarjalcev v svoji domovini in po svetu. Orgle je študiral na kraljevem glasbenem kolidžu v Stockholmu, pozneje se je v Parizu izpopolnjeval pri odličnem skladatelju in organistu Mauricu Durufléju. Za švedsko založbo Bis je kot mlad orglavec posnel romantično orgelsko glasbo svoje domovine, dela skladateljev, ki so ustvarjali konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja, Emila Sjögrena, Haralda Fryklöfa, Otta Olssona in Oskarja Lindberga. Ponovitev oddaje.

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 26. januar 2020 ― Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo 2020 Milko Šparemblek se kot koreograf, dramaturg in režiser uvršča v sam svetovni vrh baletnih in plesnih umetnikov, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno vplivali na razmišljanje o plesu v današnjem času. Njegov ustvarjalni opus obsega več kot sto petdeset baletnih, opernih in dramskih predstav, ki jih je postavil v petinštiridesetih različnih gledališčih po svetu, pa vrsto umetniških filmov in izvirnih televizijskih stvaritev. Mednarodni ugled si je pridobil tudi kot baletni mojster Baleta 20. stoletja Mauricea Béjarta v Bruslju, kot direktor baleta Metropolitanske opere v New Yorku, direktor baleta Gulbenkian v Lizboni, direktor baleta v Lyonu in direktor baleta v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu. Slišali boste nekaj odlomkov iz portreta Milka Šparembleka, ki ga je za Televizijo Slovenija pripravila Danica Dolinar. Izbrala jih je Jedrt Jež Furlan.

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 26. januar 2020 ― Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo 2020 Eno od dveh Prešernovih nagrad za življenjsko delo prejme Stojan Kerbler, osrednja osebnost slovenske fotografije. Njegov opus je čudovita freska bivanja in življenja haloških ljudi in predstavlja resnično vrednoto nacionalnega pomena, o kateri se lahko poenoti strokovna in tudi laična javnost, je zapisano v utemeljitvi za Prešernovo nagrado, ki jo prejema umetnik s Ptujske gore, ki živi na Ptuju. Kerbler je bil vse življenje dejaven v fotografskih klubih. Leta 1963 je bil v Ljubljani med soustanovitelji Fotogrupe ŠOLT, po diplomi se je včlanil v Fotoklub Maribor. Za cikel Haložani je leta 1979 prejel nagrado Prešernovega sklada. O kakovosti njegovega dela pričajo tudi druge domače in mednarodne nagrade in naklonjenost opazovalcev njegovih fotografij; te v ospredje vedno postavljajo človeka. Stojan Kerbler je v svoj dom sprejel že številne mlade fotografe, ki so prišli po nasvet in pomoč, na njegovih vratih pa je pozvonila tudi novinarka Irena Kodrič Cizerl.

ARS Likovni odmevi, 25. januar 2020 ― O razstavi Živka Marušiča leta 2016 in krajše o njegovi trenutni razstavi Kolorist Živko Marušič se na razstavi Približevanja v Bežigrajski galeriji 1 predstavlja v enobarvni luči, podobe pa temeljijo na fotografskem pogledu. Večinoma gre za doslej neznana dela iz zbirke Obalnih galerij Piran in iz zasebnih zbirk, nastala pa so v letih med 1977 in 1980. Manj znan del njegovega opusa so v Bežigrajskih galerijah predstavili že leta 2016, ko so bile med drugim na ogled umetnikove skulpture. V tokratnih Likovnih odmevih ponavljamo oddajo, ki smo jo pripravili tedaj, krajše pa predstavimo tudi trenutno razstavo Približevanja.

ARS Izšlo je, 24. januar 2020 ― Ambiciozen roman je najverjetneje vrhunec v pisateljevem opusu Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Zdenko Kodrič je doslej objavil motivno in tematsko zelo različne romane, s svojim najnovejšim romanom Pet ljubezni pa je presegel samega sebe. Roman pripoveduje o petih ženskah, njihovih življenjskih preskušnjah in prizadevanjih, dogaja se v različnih stoletjih in v različnih mestih oziroma državah, okvirna pripoved pa je postavljena v Maribor. Kodrič, ki je že kot scenarist filma Marpurgi o mariborskih Judih pokazal odlično poznavanje judovske tematike, je le-to prepričljivo vtkal v svojo pripoved, ki jo je obogatil tudi s stvarnimi opisi in z domišljijo. Več o romanu bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.