Novice

radio

Bernard Knox: Osvobajanje mojstrovine

ARS Esej na radiu, 25. februar 2020 ― Bernard Knox v eseju Osvobajanje mojstrovine predstavlja Torquata Tassa in njegovo pesnitev Osvobojeni Jeruzalem Nemški literarni zgodovinar Bernard Knox v eseju Osvobajanje mojstrovine predstavlja renesančnega pesnika Torquata Tassa in njegov versko-zgodovinski junaški ep Osvobojeni Jeruzalem, ki jo je začel pisati leta 1559. Besedilo je iz nemščine prevedel Tone Frelih, brala sta ga Natalija Sinkovič in Igor Velše. Glasbena tema v oddaji so odlomki iz skladbe Sonata sopra sancta Maria Claudia Monteverdija v izvedbi ansambla Cantar Lontano pod vodstvom Marca Mencobonija. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.

Okoljska etika 50 let pozneje

ARS Ars humana, 25. februar 2020 ― Človekov odnos do okolja pol stoletja po prvem dnevu Zemlje - kaj nam danes sporoča okoljska etična misel? Dvaindvajsetega aprila letos bomo zaznamovali 50. obletnico prvega dneva Zemlje, ko je na vsedržavnih demonstracijah 20 milijonov Američanov zahtevalo spremembe v odnosu do okolja. S tem dogodkom je povezano tudi dogajanje v akademski sferi – začetek 70. let prejšnjega stoletja je namreč označen za začetek razvoja profesionalne, akademsko in teoretično podprte okoljske etike. Takrat so se razvili številni pomembni koncepti, raziskovalne šole in tokovi. Definicij okoljske etike je verjetno toliko, kolikor je avtorjev, ki se z njo profesionalno ukvarjajo. Namen oddaje je v prvem delu poudariti tiste koncepte, ki so še danes najodmevnejši, moderni in pomembni. Drugi del oddaje je razglabljanje o današnjem času – kakšne so razmere, v katerih živimo, 50 let po prvem dnevu Zemlje? Katera so temeljna načela in vrednote, ki nam jih v časih zaostrene podnebne in s tem družbene krize ponuja okoljska etika? Ali je, če hočemo vsaj do neke mere ohraniti človeško civilizacijo, etika 21. stoletja primarno okoljska etika? Gost oddaje je filozof Luka Omladič.
Festival Fabula

Festival Fabula

ARS Kulturna panorama, 23. februar 2020 ― Začel se je festival Fabula, literature sveta z Bernhardom Schlinkom in Kristianom Novakom v glavnih vlogah. Začel se je festival Fabula, literature sveta z Bernhardom Schlinkom in Kristianom Novakom v glavnih vlogah. Na Radiu Slovenija ta mesec podčrtavamo slovensko dramatiko pred 50. Tednom slovenske drame; potekal je 11. Grošljev simpozij. V lendavski galeriji, muzeju je na ogled razstava del Giorgia de Chirica, na Dunaju so odprli prenovljeni muzej Künstlerhaus – Hišo umetnikov. Dela Rafaela Santija si je zdaj mogoče ogledati na Kvirinalu.
Boris Podrecca: “V arhitekturi moraš znati biti tudi piroman.”

Boris Podrecca: “V arhitekturi moraš znati biti tudi piroman.”

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 23. februar 2020 ― Pogovor z mednarodno uveljavljenim slovenskim arhitektom ob njegovi 80-letnici Nedavno je dopolnil osemdeset let arhitekt Boris Podrecca (30. januar 1940, Beograd). Ta tržaški Slovenec, ki že od svojega devetnajstega leta, torej več desetletij, živi na Dunaju, na samosvoj način, čeprav ga imajo številni za postmodernista, nadaljuje Plečnikovo in Fabianijevo arhitekturno dediščino. S svojimi številnimi arhitekturnimi idejami in deli, od graditev do obnov, je pustil pečat v številnih mestih po svetu, predvsem v Evropi, nekaj njegovih del pa je tudi v Sloveniji: v Ljubljani (kavarna Platana, hotel in konferenčno središče Mons, Žitni most idr.), Mariboru (Medicinska fakulteta), Piranu (obnova Tartinijevega trga), Ajdovščini (Kulturni center) itd. Na Dunaju je njegov pečat najopaznejši, saj je skupaj z arhitektoma Gustavom Peichlom in Rudolfom Webrom projektiral nebotičnik Millennium Tower, eno najvišjih zgradb v Avstriji. Sicer so se te dni Podrecci na Dunaju poklonili s pregledno razstavo njegovega opusa zadnjega desetletja v Ringturmu; bila je odlično sprejeta. Ob tej priložnosti se je z Borisom Podrecco pogovarjal Gregor Podlogar.
Vedno na robu

Vedno na robu

ARS Likovni odmevi, 22. februar 2020 ― Frank Uwe Laysiepen – Ulay (1943 – 2020) »Vsak sčasoma nekam pride. Smrt je ultimativen odgovor. Ampak življenje je absolutno.« Tako je razmišljal preminuli konceptualni umetniki Ulay, odličen pripovedovalec, ki velja za pionirja body arta, performansa in polaroidne fotografije. Ulay je bil rojen v Nemčiji, velik del življenja je preživel v Amsterdamu, zadnjih 11 let pa tudi v Ljubljani, kjer je lani odprl vrata projektni prostor Fundacija Ulay, ki skrbi za njegov opus in podpira mlade umetnike. Iza Pevec je pred mikrofon povabila poznavalca njegovega dela, Tevža Logarja, fundacijo Ulay pa je predstavila Hana Ostan Ožbolt.
Tommaso, Jadralke, Naprej, 22. festival dokumentarnega filma

Tommaso, Jadralke, Naprej, 22. festival dokumentarnega filma

ARS Gremo v kino, 22. februar 2020 ― Ocenili bomo igrani avtoportret režiserja Abela Ferrare in napovedali 22. Festival dokumentarnega filma Posvetili se bomo filmom na rednem sporedu. Ocenili bomo igrani avtoportret režiserja Abela Ferrare Tommaso, fantazijsko delo Naprej studiev Disney in Pixar ter dokumentarec Jadralke o prvi jadrnici z žensko posadko, ki je leta 1989 obplula svet. Predstavili bomo 22. festival dokumentarnega filma, ki se začenja prihodnji teden v Cankarjevem domu v Ljubljani, ter biografski film Kalašnikov, ki je v ruske kinematografe prišel pred praznovanjem 75-letnice zmage v drugi svetovni vojni.
Erik Satie/ 5

Erik Satie/ 5

ARS Skladatelj tedna, 22. februar 2020 ― V svojem kratkem življenju je ustvaril veliko število skladb - nekatere med njimi so humornega značaja. Kritiki mu za življenja niso obetali lepe prihodnosti in glede na to bi morala glasba tega pariškega boema že skoraj utoniti v pozabi. A zdi se, da proces poteka v drugo smer. Navedba v knjigi o sodobnih francoskih skladateljih iz leta 1911, kjer je bil »ožigosan« kot »neroden, a subtilen tehnik«, kot kaže, ni bila pravilna. Erik Satie jo je obrnil sebi v prid – s humorjem, seveda. Na knjigo se je od takrat naprej celo skliceval in se raje kot »glasbenik« imenoval “phonometrician” (to pomeni: »kdor meri zvoke”). Humor, čeprav večkrat črn, je bil tisti, ki ga je reševal iz vsakdanjih težav in humor mu je bil pogosto tudi v glasbeni navdih. Le Piege de Meduse, Past za Meduzo je ena takih skladb – v njej z glasbo ne slika morskega organizma, ampak barona, ki se je tako pisal; skladatelj jo je poimenoval »lirična komedija« v enem dejanju.
Oj, mladina, kod ti hodiš

Oj, mladina, kod ti hodiš

ARS Za en bokal muzike, 21. februar 2020 ― Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbenonarodopisnega inštituta. Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbenonarodopisnega inštituta.
Alenka Zupančič: Konec

Alenka Zupančič: Konec

ARS Izšlo je, 21. februar 2020 ― Kriza nam je spremenila življenje na dolgi rok, ne samo za kratko obdobje. Filozofinja Alenka Zupančič je v zbirki Analecta (pri Društvu za teoretsko psihoanalizo) pred kratkim objavila svojo najnovejšo knjigo z naslovom Konec. Na njeni naslovnici je znameniti napis v angleščini The End, ki je bil v tradicionalnem Hollywoodu sinonim za happy end, za srečni konec. Taka naslovnica je več kot ustrezna, saj avtorica v knjigi med drugim problematizira konec zgodovine, koncept, ki ga je razvil Francis Fukuyama pred tridesetimi leti ob padcu berlinskega zidu. Po Fukuyami leta 1989 zmagoviti liberalni kapitalizem ne vsebuje notranjih protislovij in zato naj bi se lahko neskončno širil po svetu. Nasprotno pa avtorica razvija tezo o koncu konca kot happy enda svetovne zgodovine, saj je Fukuyama med drugim prezrl, da zlitost kapitalizma in demokracije ni nujna. Več o knjigi, tudi o umetnosti po koncu umetnosti, bo dr. Alenka Zupančič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja.
Ex Improviso

Ex Improviso

ARS Čas, prostor in glasba, 20. februar 2020 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neobhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neobhoden.
Nedvomne sledi slovenskega jezika in identitete v Brižinskih spomenikih

Nedvomne sledi slovenskega jezika in identitete v Brižinskih spomenikih

ARS Jezikovni pogovori, 19. februar 2020 ― Ddr. Igor Grdina je natančno raziskoval zunanjo in notranjo zgradbo dokumentov. “Govorite za nami teh malo besed” je zapisano na pergamentu prvega Brižinskega spomenika. Spisani so bili na prehodu iz 10. v 11. stoletje. Vsi trije deli skupaj imajo 1014 besed v minuskuli nemških pisarskih središč, razvila pa se je iz karolinške minuskule. “Slovenci moramo vedeti, da je naša zgodovina dolgotrajna. Ima svoja Sonca in tudi svoje sence, kot pač vsaka zgodovina. Kot taka je neponovljiva in se odvija v podobnih ritmih kot druge srednjeevropske zgodovine, a na zelo poseben način,” razmišlja ddr. Igor Grdina, ki je natančno raziskoval zunanjo in notranjo zgradbo Brižinskih spomenikov. V njih najdemo prvi rešeni slovenski pravopisni problem in “nedvomne sledi slovenščine”.
Pogovor z Nino Ivanišin

Pogovor z Nino Ivanišin

ARS Oder, 19. februar 2020 ― O nagradah, filmu, predstavi 2020, vlogah v predstavah, ki jih ni več in tistih, ki jih še gledamo V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma si je še mogoče ogledati predstavo 2020. Po motivih besedil Yuvala Noaha Hararija jo je na oder postavil režiser Ivica Buljan, nastala je v koprodukciji Cankarjevega doma, ljubljanske Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega. Med trinajstimi igralci nastopa tudi Nina Ivanišin, članica ansambla Drame v Ljubljani, ki je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada za igralske dosežke v zadnjih treh letih. Tadeja Krečič jo je povabila pred mikrofon, razgovorili sta se o predstavi 2020, pa seveda o nagradah, filmskih vlogah in še marsičem.
Erik Satie/2

Erik Satie/2

ARS Skladatelj tedna, 19. februar 2020 ― Zaslovel je po svojem posebnem, edinstvenemu načinu komponiranja. Kam bi ga lahko sploh uvrstili? Morda se je boljše vprašati, kam ne. Beseda ne mu je bila očitno pri srcu in z njo v povezavi si je omislil tudi svoj ustvarjalni moto, ki je bil – nasprotovati vsemu uveljavljenemu, spoštovanemu, cenjenemu. Toda ali mu je uspelo? Da in ne. Še danes je Satie pogosto razumljen napačno – očitajo mu monoton, počasen potek  njegovih kompozicij, brez izrazitih viškov, proglasili so ga celo za očeta ambientalne glasbe. Tako nekateri poznavalci in raziskovalci njegove glasbe, s tokratnim izborom njegove glasbe (Tri skladbe v obliki hruške, Izsušeni embriji, La Diva de l’Empire, Parada in druge) pa si o Eriku Satiju lahko ustvarite svoj pogled.
še novic