O barvah v likovni umetnosti

ARS Likovni odmevi, 21. marec 2020 ― Pogovor s slikarko Mojco Zlokarnik Trenutne razmere prinašajo mnoge izzive in vprašanja. Eno izmed njih je tudi, kako lahko v tem času delujejo umetniške galerije. Zdi se, da medmrežje ponuja odgovor tudi na to. Dela so nam pogosto dostopna na spletu, kjer si jih lahko ogledamo na drugačen način. Razstava Zeleni rez je na ogled v ljubljanski Galeriji Equrna oziroma na njeni spletni strani in, kot sta zapisala kuratorja Tomaž Brejc in Arne Brejc, skuša narediti pomladanski rez skozi sodobno likovno umetnost. Ta rez je zelena barva v svojih legah, pomenih, pojavnostih in funkcijah. Zelena pa ni le osnovna barva pomladi, ampak nam ta letni čas prinaša še mnoge druge barve in barvne odtenke. Te v svojih delih uporablja tudi Mojca Zlokarnik slikarka, grafičarka in predsednica Društva likovnih umetnikov Ljubljana, ki se ob drugih umetnikih predstavlja na razstavi Zeleni rez. Z njo se je o dojemanju barv in njenem delu pogovarjala Aleksandra Saška Gruden:

Kapitan Kljuka, 2. del

ARS Filmska glasba, 21. marec 2020 ― Spielbergova ekranizacija nepozabnih pustolovščin letečega dečka je postala neločljiv del igranega opusa o Petru Panu. Režiser Steven Spielberg je pravzaprav naredil filmsko priredbo slavnega romana Jamesa Barrieja, nastalega na začetku prejšnjega stoletja. To je pravzaprav pisateljevo najbolj znano delo. Sprva ga je napisal kot gledališko igro in potem, ko je igra doživela velik uspeh, je Petra Pana predelal v roman. Zgodba o dečku, ki noče odrasti, je aktualna še danes.

Amir Muratović o Muzeju norosti

ARS Gremo v kino, 21. marec 2020 ― Predstavljamo kopenhagenski spletni dokumentarni festival in sprašujemo zakaj radi gledamo filme o pandemijah? Oddaja Gremo v kino se zaradi epidemije in s tem povezanim zaprtjem kinodvoran še vedno osredotoča na domače zaslone. V torek je bil premierno na Televiziji Slovenija prikazan novi dokumentarni film Amirja Muratovića Muzej norosti. Za konec tedna pa si bomo lahko prav tako na Televiziji Slovenija ogledali islandski film, poln črnega humorja, V senci drevesa. Na spletni strani Kinodvora si lahko ogledamo več kratkih filmov, poleg teh pa film Alipato – kratko življenje ogorka filipinskega režiserja Khavna de la Cruza, v katerem prikaže življenje v manilskih slumih. Prav tako na spletu še do nedelje poteka Kopenhagenski mednarodni festival dokumentarnih filmov CPH: DOX. V oddaji bomo razmišljali tudi o filmih, ki se ukvarjajo s pandemijami. Vabljeni k poslušanju!

Giuseppe Tartini /5/

ARS Skladatelj tedna, 21. marec 2020 ― Pri šestnajstih je Tartini za vedno zapustil rojstni kraj in začel študirati na univerzi v Padovi, a le dve leti pozneje mu je umrl oče in takrat se je poročil ter se posvetil glasbi. V ciklu Skladatelj tedna se posvečamo italijanskemu skladatelju in violinskemu virtuozu Giuseppeju Tartiniju. Tartini se je rodil osmega aprila 1692 v Piranu. Njegov oče je izviral iz Firenc in je bil direktor Piranskih solin, ki so bile takrat največje in najpomembnejše v Beneški republiki. Sinu je namenil duhovniški stan in mu v ta namen zagotovil ustrezno šolanje v Piranu in Kopru. Pri šestnajstih je Tartini za vedno zapustil rojstni kraj in začel študirati na univerzi v Padovi, a le dve leti pozneje mu je umrl oče in takrat se je poročil ter se posvetil glasbi. Kar štirideset let je deloval kot koncertni mojster in vodja glasbene kapele bazilike svetega Antona v Padovi. Na koncu dvajsetih let osemnajstega stoletja je ustanovil svojo violinsko šolo; ta je kmalu pritegnila učence iz vse Evrope in si sčasoma prislužila naziv »šola narodov«. V zadnjih desetletjih življenja se je Tartini posvečal predvsem poučevanju in spekulativnim glasbeno-teoretičnim razpravam.

Ribnica 1975

ARS Za en bokal muzike, 20. marec 2020 ― Pesmi in viže so povezane z načinom življenja, ki je Ribnico in okolico zaznamoval v preteklosti in predvsem v ljudskem izročilu pustil sledi vse do danes. V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Ribnice iz leta 1975. Pesmi in viže so povezane z načinom življenja, ki je Ribnico in okolico zaznamoval v preteklosti in predvsem v ljudskem izročilu pustil sledi vse do danes…

Tadej Golob: Dolina rož

ARS Izšlo je, 20. marec 2020 ― Tretji primer Tarasa Birse oziroma njegov prvi primer v vlogi samostojnega podjetnika Pisatelj in alpinist Tadej Golob je brez najmanjšega dvoma literarna zvezda: njegov prvi roman o višjem inšpektorju Tarasu Birsi z naslovom Jezero je navdušil mnoge bralke in bralce, kot nadaljevanka mnoge gledalke in gledalce, kot zvočna knjiga pa mnoge poslušalke in poslušalce. V oddaji Izšlo je nam bo avtor predstavil svoj tretji roman o nekoliko nergavem detektivu Tarasu Birsi z naslovom Dolina rož. Že na hrbtni strani romana lahko preberemo, da ima priljubljeni literarni junak s.p. in da je nekdanji višji kriminalistični inšpektor. Odgovor na vprašanje Kaj se je zgodilo junaku, je podal pisatelj psihološko prepričljivo, predvsem pa je znova napisal zanimivo kriminalko. Na začetku romana so namreč kar tri trupla, toda ali je zadeva res tako preprosta, kot je videti? Tadej Golob bo v pogovoru v živo z Markom Goljo najverjetneje odgovoril na večino vprašanj, na enega pa zagotovo ne. Vabljeni k poslušanju.

Nenavadne melodije

ARS Čas, prostor in glasba, 19. marec 2020 ― Dotik z naravo Za osmo oddajo na témo »melodije« smo izbrali nekaj skladb, za katere so skladatelji domislili nenavadne melodije. Te živijo še dandanes, ker so našle dotik z naravo. Takšnih melodij je zelo veliko. Beethoven jih je ustvaril za svojo Pastoralno simfonijo, veliko pozneje so se Francozu Olivieru Messiaenu ob proučevanju ptic pevk porodili Eksotični ptiči. Teh dveh skladb danes ne bomo predvajali, našli pa smo veliko drugih.

Giuseppe Tartini /3/

ARS Skladatelj tedna, 19. marec 2020 ― V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo italijanskemu violinskemu virtuozu Giuseppu Tartiniju, ki se je rodil pred tristodvajsetimi leti v Piranu. Starši so mu posvetil […] V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo italijanskemu violinskemu virtuozu Giuseppu Tartiniju, ki se je rodil pred tristodvajsetimi leti v Piranu. Starši so mu posvetil glasbi. Pri devetindvajsetih je postal koncertni mojster in vodja glasbene kapele bazilike svetega Antona v Padovi. Nekaj let pozneje je tam ustanovil svojo violinsko šolo; pritegnila je učence iz vse Evrope in si sčasoma prislužila naziv »Šola narodov«.

Jezikovni vidiki epidemije

ARS Jezikovni pogovori, 18. marec 2020 ― Na spletu se pojavljajo nove tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav Besedo koronavirus vsebujeta že Slovar novejšega besedja iz leta 2013 in druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Medtem pa se na spletu pojavljajo nove tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav. Gost oddaje je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Vprašali smo ga, kako deluje v teh dnevih inštitut, kakšna so najpogostejša poizvedovanja na Franu in v Jezikovni svetovalnici, ter katere so nove tvorjenke iz besede korona na spletu.

Nagrajenci Združenja dramskih umetnikov Slovenije

ARS Oder, 18. marec 2020 ― Marjana Brecelj, Aleš Jan, Liza Marijina, Blaž Setnikar, Tomi Janežič Združenje dramskih umetnikov Slovenije je vsako leto tradicionalno ob začetku Tedna slovenske drame izročilo stanovska odličja. Letos, ko je festival zaradi izrednih razmer prestavljen, so nagrajence razglasili na svetovni dan gledališča. V oddaji Oder vam bomo predstavili letošnje lavreate. Z njimi se bo v oddaji, ki bo potekala v živo, pogovarjal Alen Jelen.

Vinko Beličič: Alojz Gradnik

ARS Esej na radiu, 17. marec 2020 ― Esej o pesniku Goriških Brd je napisal belokranjski pesnik Vinko Beličič. V njem prikazuje veličino poezije Alojza Gradnika, njegovo dragoceno in človeško pristno izpoved. V oddaji Esej na radiu boste slišali prispevek pesnika, pisatelja in prevajalca Vinka Beličiča o Alojzu Gradniku. Esej o pesniku Goriških brd je bil objavljen leta 1983 v reviji Meddobje. Brala sta ga Maja Moll in Renato Horvat. Glasbeni vložki so bili odlomki iz Rapsodije za godala ali Sijaj sijaj, sončece skladatelja Pavleta Merkuja; simfonični orkester RTV Slovenija je dirigiral Uroš Lajovic. Oblikovalec zvoka je bil Vjekoslav Mikez, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Leposlovna dela, nagrajena jeseni 2019

ARS S knjižnega trga, 17. marec 2020 ― Dobitniki Rožančeve in Jenkove nagrade, nagrade za prvenec in nagrade knjiga leta Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Giuseppe Tartini /1/

ARS Skladatelj tedna, 17. marec 2020 ― Cikel tokrat posvečamo italijanskemu skladatelju in violinskemu virtuozu Giuseppu Tartiniju, ki se je rodil osmega aprila 1692 v Piranu. Njegov oče je izviral iz Firenc […] Cikel tokrat posvečamo italijanskemu skladatelju in violinskemu virtuozu Giuseppu Tartiniju, ki se je rodil osmega aprila 1692 v Piranu. Njegov oče je izviral iz Firenc in je bil upravnik Piranskih solin, ki so bile takrat največje in najpomembnejše v Beneški republiki. Sinu je namenil duhovniški stan in mu v ta namen zagotovil ustrezno šolanje v Piranu in Kopru. Tam se je Tartini srečal s humanističnimi vedami in retoriko, pa tudi z osnovami umetnosti, ki ga je pozneje usodno zaznamovala – glasbe.

Pandemija pretresa vse, kar imamo za samoumevno

ARS Ars humana, 16. marec 2020 ― Ne gre za prvo krizo človeštva, je pa prva, ki nas bo prisilila k temeljitemu premišljevanju Doktor Tomaž Grušovnik je okoljski filozof, ki je med drugim proučeval podnebne krize in se ukvarja s premišljevanjem etičnih in okoljskih vprašanj v družbi. “κρίσις oziroma krisis v grškem pomenu besede pomeni ločevanje. Pomeni nekakšno razkritje kompleksnosti vsakdanjika, ki je sicer zakrito z našim normalnim delovanjem,” razmišlja dr. Grušovnik in napoveduje, da bo pandemija postala izhodišče za temeljit premislek o tem, kaj je v naših življenjih odveč. “Zaradi izolacije bomo morda ponovno začeli ceniti obiske in stike s sorodniki ter prijatelji, po drugi strani bo zelo težko premišljevati v stanju, v katerem ni občutka varnosti in miru,” še dodaja. Kako bo filozofija mislila trenutek, ko se je svet ustavil, ko so se podrla globalna razmerja in se zdi, da je naenkrat s krili zamahnilo tisoče metuljev? Po prvem šoku se morda marsikdo sprašuje, kaj nove razmere pomenijo za politične, družbene in etične dimenzije življenja? “Če kaj, kriza pandemije koronavirusa kaže, kako pomembni so javni sistemi in storitve,” je še prepričan dr. Tomaž Grušovnik, ki v tokratni oddaji razmišlja tudi o tem, zakaj ob takšnih dogodkih nemudoma vzniknejo teorije zarot in kaj o njih pravi agnotologija, veda o neznanju?

Češki organist Pavel Kohout

ARS Obiski kraljice, 16. marec 2020 ― in dela baročnih skladateljev Tokratno oddajo Obiski kraljice namenjamo glasbi treh baročnih skladateljev, ki so vsak po svoje zaznamovali glasbeno življenje v drugi polovici 17. in prvi polovici 18. stoletja ter pustili močan pečat v orgelski glasbi. Dela Johanna Sebastiana Bacha, Dietricha Buxtehudeja in Georga Bohma bomo slišali v interpretaciji češkega organista Pavla Kohouta, ki je glasbo baročnih mojstrov izvedel na orglah slovenske delavnice v župnijski cerkvi nekdanjega samostana v Velesovem.

še novic

Novice

radio