22. maj - mednarodni dan biotske raznovrstnosti

Kamra.si, 22. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... 22. maj - mednarodni dan biotske raznovrstnosti Program Združenih narodov za okolje je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti konvencije. V Sloveniji ta dan obeležujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica konvencije o biološki raznovrstnosti. Vir:http://www.mkgp.gov.si/si/mednarodni_dnevi/2013/22_maj_mednarodni_dan_biotske_raznovrstnosti/

Rokopisna kulturna dediščina knjižnic

Kamra.si, 22. maj 2018 ― V Koroški osrednji knjižnici Ravne na Koroškem so v sredo, 9. maja, ob 18. uri gostili mag. Marijana Ruperta, vodjo Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Ukvarja se predvsem s področjem slovenske literarne in kulturne zgodovine ter zgodovine knjige. Pripravil je vrsto razstav, piše članke za strokovne revije in prispevke v različnih knjigah, katalogih. Večkrat spregovori tudi v radijskih in televizijskih oddajah ter dokumentarnih filmih s tematiko slovenske literarne zgodovine.

Dan Valvasorjeve knjižnice Krško 2018

Kamra.si, 22. maj 2018 ― V petek, 25. maja 2018, prireja Valvasorjeva knjižnica Krško v mestnem parku vsakoletno popoldansko druženje ob igrah, pravljicah in ustvarjalnicah za vse generacije, poznano tudi kot Dan Valvasorjeve knjižnice Krško. Glavna nit tokratnega dogajanja bosta domoznanska in kulturna dediščina, saj bodo oživele podobe domačega okolja, s katerimi bo knjižnica opozorila na praznovanje Evropskega leta kulturne dediščine.

22. maja 1975 je v Ljubljani umrl Boris Kalin, slovenski kipar

Kamra.si, 22. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1975 je v Ljubljani umrl Boris Kalin, slovenski kipar. Rodil seje 24. junija 1905 v Solkanu. Boris Kalin, brat kiparja Zdenka, se je izobraževal na tehnični srednji šoli v Ljubljani, študij pa nadaljeval v Zagrebu na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je med letoma 1924 in 1929 študiral kiparstvo pri profesorjih Valdecu, Kršiniću, Ivu Krediću in Meštroviću ter se izpopolnjeval v Parizu in Italiji. Zatem se je preživljal s klesanjem kipov po naročilu in nagrobnikov pri podjetju Kunovar v Ljubljani. Izdelal je več aktov, najbolj znana je celopostavna ženska figura, imenovana Jutro. Med letoma 1945 in 1970 je bil redni profesor za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji (AUU oz. ALU) in dvakrat njen rektor. Izšolal je generacije mlajših kolegov, ki so postali upoštevani ustvarjalci v Evropi. Bil je eden redkih slovenskih kiparjev, ki so obvladali klesanje v kamen, posebej marmor. Leta 1953 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Trikrat je dobil Prešernovo nagrado (1947, 1948 in 1950), kasneje tudi nagrado Avnoj-a (1971). Boris Kalin je bil starejši brat kiparja Zdenka Kalina ter oče arhitektke in oblikovalke Nives Kalin Vehovar.
Argumentirano in civilizirano/1988 Ob 30–letnici JBTZ

Argumentirano in civilizirano/1988 Ob 30–letnici JBTZ

Fototeka MNZS, 22. maj 2018 ― Ob fotografski razstavi vas vabimo na pogovor z avtorjema razstavljenih fotografij Tonetom Stojkom in Nacetom Biziljem, ki bo v torek, 22. maja 2018, ob 18.15 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Pogovor bo vodil takratni odgovorni urednik Radia Študent in član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, danes urednik Sobotne priloge časopisa Delo dr. Ali Žerdin.   Foto: Tone Stojko, hrani: MNZS. Dvodelna fotografska razstava...

22. maja 1803 je v Gorici umrl Anton Muznik, slovenski zdravnik

Kamra.si, 22. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1803 je v Gorici umrl Anton Muznik, slovenski zdravnik. Rodil se je 1726 na Mostu na Soči.  Natančnejših podatkov o datumu rojstva ter o njegovi rodbini niso znani; predvideva se, da je imel dva brata: Petra, župnika, in Tomaža, kmeta. Izobraževal se je na Hrvaškem in Kranjskem. Iz uvoda njegove poglavitne knjige Clima goritiense je razvidno, da je leta 1756 pomagal zdraviti kugo v Transilvaniji, leta 1758 je promoviral v doktorja z dizertacijo De delirio febrili, v letih 1758 do 1763 pa je bil vojaški zdravnik v avstrijski armadi tretje šlezijske vojske.

22. maja 1803 je v Gorici umrl Anton Muznik, slovenski zdravnik

Kamra.si, 22. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1803 je v Gorici umrl Anton Muznik, slovenski zdravnik. Rodil se je 1726 v Mostu na Soči.  Natančnejših podatkov o datumu rojstva ter o njegovi rodbini niso znani; predvideva se, da je imel dva brata: Petra, župnika, in Tomaža, kmeta. Izobraževal se je na Hrvaškem in Kranjskem. Iz uvoda njegove poglavitne knjige Clima goritiense je razvidno, da je leta 1756 pomagal zdraviti kugo v Transilvaniji, leta 1758 je promoviral v doktorja z dizertacijo De delirio febrili, v letih 1758 do 1763 pa je bil vojaški zdravnik v avstrijski armadi tretje šlezijske vojske.
Naj zmaga pravica: stalna postavitev

Naj zmaga pravica: stalna postavitev

ZAC, 21. maj 2018 ― Od meseca maja 2018 je v osrednji celjski sodni stavbi na Prešernovi ulici na ogled stalna postavitev razstave Naj zmaga pravica: razvoj pravosodnih organov na Celjskem avtorice mag. Metke Bukošek. Razstavni projekt je bil skupaj s katalogom prvič predstavljen jeseni 2009 v Zgodovinskem arhivu Celje. Predstavljena vsebina po eni strani opisuje razvoj organizacijske strukture pravosodnih […]
JEANS BLUZA MLADINSKE DELOVNE BRIGADE RDEČI REVIRJI

JEANS BLUZA MLADINSKE DELOVNE BRIGADE RDEČI REVIRJI

Fototeka MNZS, 21. maj 2018 ― Jeans bluza, jakna oz. brigadirka svetlomodre barve, shranjena v depoju Muzeja novejše zgodovine Slovenije, že po barvi odstopa od preostalih primerljivih bluz. Dodatno radovednost pa vzbujata našitka na rokavu in žepu, ki nas vpeljeta v zgodbo mladinskih delovnih akcij. S tem fenomenom organiziranega, (ne)prostovoljnega, neplačanega mladinskega dela so bili obnovljeni ali na novo zgrajeni številni pomembni objekti v povojni Jugoslaviji.     Začetki mladinskih...

Luiza Pesjak (1828-1898): slovenska pesnica, pisateljica, dramatičarka in prevajalka

Kamra.si, 21. maj 2018 ― Ob 190-letnici rojstva in 120-letnici smrti posvečamo v Slovanski knjižnici spomladansko knjižno razstavo slovenski pesnici, pisateljici, dramatičarki in prevajalki, Ljubljančanki Luizi Pesjak. Nadarjena hči Prešernovega prijatelja, odvetnika Blaža Crobatha, je kot hči Slovenca in Poljakinje sprva rasla v domačem nemško-francosko govorečem okolju in bila deležna dobre izobrazbe. Nanjo je še posebno vplival France Prešeren, ki jo je kot deklico poučeval na očetovem domu. Ko se je leta 1864 priključila slovenskemu narodnemu gibanju, je začela pisati tudi v slovenščini.

Noč mladih za vse generacije v Pekrah

Kamra.si, 21. maj 2018 ― Lepo vabljeni na tradicionalno prireditev Kulturnega društva Pekre - Limbuš Noč mladih za vse generacije, ki bo v četrtek, 24. maja 2018, s pričetkom ob 18. uri v dvorani in na dvorišču Doma kulture Pekre. Nastopili bodo: glasbene skupine KUD CODA, mlajša mladinska gledališka skupina KD Pekre - Limbuš, Andrej Alen Partljič, improvizacijski gledališki skupini MALI POK (KD Pekre - Limbuš), Rudolfofi majsti (Prva gimnazija Maribor). Veselimo se srečanja z vami!

21. maja 1853 se je rodil Ivan Vrhovec, slovensnki zgodovinar ...

Kamra.si, 21. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. maja 1853 se je v Spodnjih Poljanah pri Ljubljani rodil Ivan Vrhovec, slovensnki zgodovinar. Umrl je 19. septembra 1902 v Ljubljani.  Med leti 1873 in 1876 je na Dunaju študiral zgodovino, zemljepis in slovenski jezik. Od l. 1886 je bil profesor zgodovine na novomeški gimnaziji, kar je bila njegova prva stalna služba. L. 1887 se je poročil z Amalijo Razpet, hčerjo okrajnega zdravnika dr. Martina Razpeta. Ob delu v Novem mestu je bil tudi izjemno kulturno dejaven, zato velja za enega najbolj prizadevnih organizatorjev tamkajšnjega kulturnega življenja. Zaslužen je, da je Novo mesto ponovno dobilo gledališče, ki je pred njegovim prihodom že obstajalo, a je njegovo delovanje zamrlo. Skupaj s sodelavci z novomeške gimnazije so osnovali gledališki odsek in pripravili vrsto gledaliških predstav, o katerih so poročale tudi Dolenjske novice. Sam je bil igralec, dramaturg in režiser hkrati. Kljub temu, da je večino svojega prostega časa posvetil gledališču, je občasno še vedno raziskoval in pisal. L. 1888 je v Ljubljanskem zvonu objavil spis v treh nadaljevanjih z naslovom Francozi v Novem mestu.
še novic