Kamra.si, 5. februar ― V ponedeljek, 9. 2. 2026, vas ob 18.00 uri vabimo v Pokrajinski arhiv Maribor, razstavišče Archivum, na predstavitev 52. zvezka Gradiva za zgodovino Maribora: Maistrova časovna kapsula. Dr. Gregor Antoličič in Špela Valadžija, avtorja 52. zvezka v seriji Gradivo za zgodovino Maribora, bosta predstavila Zbirko Prevratni dogodki na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju, ki jo je osnoval Rudolf Maister in s tem postal kronist svojega časa, saj se je lotil intenzivnega zbiranja podatkov o prevratnih dogodkih. Maister nam je tako s svojim trudom in čutom za ohranjanje spomina na pomembne zgodovinske dogodke ustvaril neprecenljivo "časovno kapsulo", ki nam omogoča uvid v čas postimperialne tranzicije in stik s prevratno generacijo. Vljudno vabljeni!

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi na ogled razstave Pisanje in branje v Petovioni, ki bo na voljo od 15. januarja do 28. februarja 2025 v ormoški knjižnici. Pisava je ena od temeljnih prvin civilizacije. Razvila se je kot pripomoček za beleženje gospodarskih podatkov, a hitro postala nepogrešljiva tudi pri zapisovanju religioznih, političnih, zgodovinskih in kulturnih vsebin. Rimljani so pisavo oblikovali pod vplivom Grkov in Etruščanov. Osnovno znanje pisanja in branja je imel precejšen del prebivalstva – predvsem v mestnih središčih. Rimljani so pisali na različne načine. Grafiti so se lahko pojavili na vsaki primerni podlagi – na keramiki, kovini, steni, ki se jo je dalo raziti z ostrim predmetom. Krajše spise, zapiske in korespondenco so zapisovali na z voskom prevlečene lesene tablice, kjer je bilo besedilo mogoče enostavno izbrisati in jih ponovno uporabiti. S peresom (calamus) in črnilom so pisali na papirus in pergament, včasih tudi na les, slonovino ali drugo podlago. Papirus, narejen iz istoimenske rastline, so uporabljali v obliki zvitkov (rotulus ali volumen), kar je tudi tipična oblika antične knjige. Najpogostejša oblika zapisov je povezana s sporočanjem lastništva ali avtorstva. Imena lastnikov najdemo vtolčena na številnih predmetih npr. na posodju ali vojaški opremi. Mojstri so svoje izdelke opremili s svojim imenom običajno v obliki pečata. S pečati so zapečatili tudi osebna pisma, uradne dokumente in pogodbe. Rimska država je razvila osupljiv administrativni aparat, ki je natančno predpisoval in dokumentiral gospodarsko in politično življenje. Računi, pogodbe, diplome, odloki in zakoni so se hranili v zasebnih ali javnih arhivih, najpomembnejši pa so bili zapisani v kamnu ali kovini. Vrhunec pismenosti predstavljajo literarna dela. Ta so bila hkrati temelj izobrazbe in vir razvedrila in so jih gotovo poznali v Petovioni. Na razstavi Pisanje in branje v Petovioni, ki je v Knjižnici Ormož na ogled od 15. januarja do začetka marca 2026, si lah