Kamra.si, 17. junij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. junija 1926 je v Novem mestu umrl Anton Foerster (Förster), skladatelj in dirigent češkega rodu. Rodil se je 20. decembra 1837 v Osenici pri Jičínu (Češka).  Rodil se je v družini, kjer so bili že po tradiciji učitelji. Prvo glasbeno vzgojo je dobil pri očetu, ki ga je učil igrati na orgle. Skupaj z brati je sodeloval kot sopranist v očetovem cerkvenem zboru, pri desetih letih pa je že pomagal očetu tudi kot organist. Nižjo gimnazijo je končal v nižji Mladi Boleslavi, višjo pa v Čeških Budejovicah v južni Češki. Tu se je razvil v znamenitega tenorista. Po maturi je krajši čas preživel v cistercijanskem samostanu Vyšší Brod, kjer se je posvečal glasbenemu študiju in kjer je ustvaril tudi prvo ohranjeno skladbo (samospev Isti žal). Od tam je odšel v Prago na pravno fakulteto in jo leta 1863 končal. Nato je dobil službo domačega učitelja. Na Češkem si je Foerster pridobil osnovno glasbeno znanje. Odločilen vpliv na njegov glasbeni razvoj je imel Bedřich Smetana, pri katerem se je izpopolnjeval v kompoziciji in klavirski igri.

Kamra.si, 17. junij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. junija 1895 se je v Veržeju rodil Slavko Osterc, skladatelj in pedagog. Umrl je 23. maja 1941. Slavko Osterc se je rodil v Veržeju pri Ljutomeru. Poleg Marija Kogoja je začetnik slovenske sodobne glasbe. Pomembna prelomnica na njegovi glasbeni poti je njegov odhod v Prago. Tam je študiral kompozicijo, dirigiranje in operno režijo. Po vrnitvi v Ljubljano, leta 1927, je do svoje smrti leta 1941 poučeval na Konservatoriju in Akademiji za glasbo. Vir: http://eucbeniki.sio.si/gum9/3231/index3.html Več na povezavi http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi398266/

Kamra.si, 13. junij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. junija 1899 se je v Bodkovcih rodil Anton Slodnjak, slovenski literarni zgodovinar, kritik, pisatelj in prešernoslovec. Umrl je 13. marca 1983 v Ljubljani. Anton Slodnjak je izhajal iz kmečke družine v Bodkovcih v Slovenskih goricah. Po končani gimnaziji v Mariboru se je odločil za slavistični študij na ljubljanski univerzi, kjer je diplomiral in leta 1925 tudi doktoriral. Po dveh letih slovenskega lektorata na univerzi v Krakovu sredi dvajsetih let je leta 1927 začel svojo profesorsko delo na Trgovski akademiji v Ljubljani, kjer je poučeval slovenščino do leta 1945. Med drugo svetovno vojno je bil kot pristaš in sodelavec OF trikrat aretiran ter za daljši čas zaprt (1941, 1942, 1945). Leta 1947 je nadaljeval profesuro na zagrebški univerzi in nato od leta 1950 do upokojitve leta 1959 delal kot redni profesor za slovensko književnost na ljubljanski univerzi. Predavateljsko delo ga je za nekaj semestrov v letih 1961–1965 vodilo še v Frankfurt ob Majni. 

Kamra.si, 12. junij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. junija 1993 je v Ljubljani umrl Ivan Potrč, slovenski pisatelj, dramatik in urednik. Rodil se je 1. januarja 1913 v Štukih pri Ptuju.  Ivan Potrč velja za enega izmed vodilnih pisateljev socialnega realizma pri nas. Ob pisateljevanju je deloval kot novinar in urednik, aktivno pa je bil vključen tudi v takratno družbeno in politično dogajanje. Rodil se je kot drugi izmed desetih otrok v kmečki in mlinarski družini. Po osnovni šoli je obiskoval gimnazijo na Ptuju (1926–1934), kjer se je vključil v komunistično gibanje. Zaradi komunističnega delovanja je bil malo pred maturo iz gimnazije izključen in bil slabo leto zaprt v ljubljanskih zaporih (1934). Gimnazijo je kasneje končal z opravljanjem izpitov.

Kamra.si, 12. junij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. junija 1828 se je rodila Luiza Pesjak (tudi Lujiza ~ Pesjakova), slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka. Umrla je 1. marca 1898. Šolala se je v zasebnem Fröhlichovem zavodu, v katerem je bila poleg dekliške vzgoje deležna tudi izobraževanja v romanskih jezikih in pravega pouka v pesništvu. Bila je izobražena, tako splošno kot tudi na področju literature. Kot najstarejši otrok odvetnika dr. Blaža Crobatha in matere Poljakinje je spoznala vse vidnejše može tedanje slovenske družbe, med njimi tudi Franceta Prešerena, ki je nekaj časa delal pri njenem očetu.