Kamra.si, 1. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. julija 1945 je v Ljubljani umrl Saša Šantel, slovenski slikar, violinist, skladatelj in vsestranski pedagog. Rodil se je 15. marca 1883 v Gorici. Oče Anton in mati Avgusta pl. Aigentler, oba izobražena, sta se poročila v Gradcu leta 1873 in se kot mlad par priselila v Gorico, kjer je Anton dobil službo profesorja fizike na gimnaziji. V zakonu se jima je rodilo šest otrok (en vir navaja sedem otrok, še eno deklico, ki je tako kot dva fanta umrla v zgodnjem otroštvu). Preživeli so Aleksander, poznan kot Saša, ter dekleta Henrika, Avgusta ml. in Danica. Smisel za slikanje so imeli v družini več rodov po materini strani, ki je tudi sama obiskovala umetniško šolo, slikala in v Gorici risanje tudi poučevala. Risali so trije otroci, poleg Saše sta bili slikarki Avgusta ml. in Henrika. V Gorici je družina živela do prve svetovne vojne.

Kamra.si, 30. junij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. junija 1889 - v Ljubljani odkrit Ganglov spomenik Valentinu Vodniku Pobudo za postavitev je dal pesnik in politik Lovro Toman ob 100. obletnici Vodnikovega rojstva, poziv za zbiranje prispevkov zanj pa je objavil Janez Bleiweis. Gre za prvi slovenski narodni spomenik, postavljen v obdobju prebujajoče se slovenske narodne zavesti. Njegovo odkritje 30. junija 1889 sta spremljala velika slovesnost in tridnevno slavje, na katero je prišlo tisoče Slovencev z vse Kranjske. Poslopje liceja za njim so leta 1902 podrli, saj je bilo po velikem ljubljanskem potresu preveč poškodovano. To je sprožilo nekaj javnega negodovanja; tržnica, ki je nastala na tem mestu, je namreč veljala za premalo ugledno ozadje takemu obeležju. Kasneje, ob proslavi 120. obletnice Ilirskih provinc leta 1929, je bil na sprednjo stran podstavka dodan bronast venec s svežnjem, črkama »R« in »F« (République Française), prisegajočo roko in napisom »Vodnik« nad njim, saj je bil Vodnik velik podpornik Ilirskih provinc.

Kamra.si, 30. junij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... 30. junija 1987 je v Ljubljani umrl Dare Ulaga, slovenski igralec. Rodil se je 9. februarja 1931 v Škocjanu pri Novem mestu.  Osnovno šolo je obiskoval v Trebnjem (1937–1941), nižjo gimnazijo v Novem mestu (1942–1946), 3-letni kmetijski tehnikum pa v Mariboru (1947–1950). Služboval je 1950–1953 kot kmetijski tehnik na gospodarstvu Predsedstva vlade LRS (Brdo pri Kranju), v letih 1954–1955 je študiral agronomomijo na Agronomski fakulteti v Ljubljani nato pa 1955 do 1959 igralstvo na Akademija za igralsko umetnost in leta 1971 diplomiral.

Kamra.si, 29. junij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. junija 1938 je v Ljubljani umrl Anton Schwab, zdravnik in skladatelj. Rodil se je 7. janurja 1868 v Šentpavlu (Preboldu). Rodil se je v stari usnjarski družini. Ljudsko šolo je obiskoval v rodnem Preboldu, gimnazijo pa v Celju. Po maturi je odšel v Gradec študirat medicino. Po diplomi leta 1894 je opravljal zdravniško prakso v Ljubljani in Gradcu, nato pa je dobil službo na Vranskem. Bil je prvi zdravnik v Savinjski dolini, ki je uvedel uspešno zdravljenje davice s serumom. Že med službovanjem na Vranskem je skomponiral pesem Zdrava Marija na besedilo Frana Ksaverja Meška ter Srce človeško sveta stvar (pod to se je podpisal s psevdonimom Anton Vranski).

Kamra.si, 28. junij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. junija 1586 je umrl Primož Trubar, tudi Truber, protestantski duhovnik in prevajalec. Rodil se je  8./9. junij 1508?. Primož Trubar se je rodil julija v letu 1508 ali 1509 na Rašici pri Velikih Laščah oziroma v neposredni bližini vasi. Kraja in datuma rojstva se ne da zagotovo določiti, ker krstnih matičnih knjig takrat še niso poznali; uporabljali pa so tudi staro koledarsko štetje. Ni bil rojen na lokaciji mlina, kjer je danes muzej, ampak v nekdanjem Šklopovem mlinu, ki je stal vsaj 400 m vstran, više ob istem potoku. Ostanke tega so lastniki v zadnjih letih podrli. Po očetu se je pisal Malnar (mlinar), Truber oziroma izvorno Trobar pa se je pisala njegova mati. Primož je ta priimek prevzel najpozneje leta 1526. Od leta 1528 naprej se je v pismih dosledno podpisoval Truber in ne Trubar.

Kamra.si, 28. junij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. junija 1865 se je v Žalcu rodil Fran Roblek, gospodarstvenik, politik, hmeljar, planinec. Umrl 22. marca 1935 v Celju. Bil je edini sin Franca Robleka in Marije roj. Žuža Roblek. Po zaključeni realki v Celju je šolanje nadaljeval na Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani. Ko je odslužil enoletno vojaško službo v Zagrebu, kjer je postal rezervni oficir, se je vrnil domov in prevzel domače posestvo in njihovo trško gostilno. Poročil se je z Ano Zanier, s katero sta imela sedem otrok. Leta 1887 je postal tajnik in blagajnik, kasneje tudi predsednik Dirkalnega društva, ki je prirejalo konjske dirke in skrbelo za dvig konjereje. Kmalu po ustanovitvi Hmeljarskega društva za Slovenijo se je vanj včlanil tudi Fran Roblek, ki je sprva postal odbornik, leta 1911 pa predsednik te stanovske organizacije. Kot pravi hmeljar je vseskozi iskal nove rešitve za izboljšanje in napredek hmeljarstva. Bil je prvi, ki se je lotil škropljenja hmelja, po lastnem načrtu si je v svoji sušilnici uredil sušenje hmelja s potiskanjem toplega zraka s pomočjo velikega elektroventilatorja. Roblekov hmelj je na hmeljskih razstavah redno prejemal visoka priznanja. Na pobudo Frana Robleka in Josipa Širce je bila leta 1902 ustanovljena »Hmeljarna – prvi zavod za vskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. Več kot trideset let je vodil Savinjsko posojilnico, ki je gmotno podprla tudi ustanovitev Hmeljarne, imela pa je tudi zasluge za širjenje hmelja v dolini ter za izobraževanje strokovnjakov.

Kamra.si, 27. junij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...V četrtek, 27. junija 1991 se je začela desetdnevna slovenska osamosvojitvena vojna, ki je trajala do 7. julija 1991. Vojna za Slovenijo se je začela ob 1:15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2:40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon. Kolono oklepnikov, ki je prodirala skozi Belo krajino, je sestavljalo 12 bojnih oklepnih vozil s tricevnimi protiletalskimi topovi 20 mm in več tovornjakov. Ustavila jih je barikada v Pogancih. V stopnjevanju napetosti med pripadniki Teritorialne obrambe in vojaki so padli prvi streli. Ob 10.30 je kolona odpeljala proti Ljubljani, vendar jo je ob 15:45 ustavila zapora na cesti pri Medvedjeku.