11. julija 1825 se je v Žalcu rodil Franc Žuža, pridelovalec hmelja in pivovar.

Kamra.si, 11. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. julija 1825 se je v Žalcu rodil Franc Žuža, pridelovalec hmelja in pivovar. Umrl je 14. aprila 1871 v Žalcu. Franc Žuža, sin posestnika in lastnika premogovnikov v Savinjski dolini, je leta 1842 v Žalcu ustanovil pivovarno, ki je 1874 prešla v last Simona Kukca. Pridobil si je več zemljišč v okolici Žalca in na njih 1854 zasadil prvi večji nasad hmelja v Savinjski dolini. Sadil je boljše sorte hmelja uvožene iz Češke (žateški hmelj), vendar je hmeljnik zaradi neprimernosti sorte propadel. Z veliko podjetnostjo si je pridobil tudi lastniške deleže v premogovniku Zabukovica. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_%C5%BDu%C5%BEa

11. julija 1944 je umrl Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj

Kamra.si, 11. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. julija 1944 je v Trnjanski Kuti (Hrvaška) umrl Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj. Rodil se je 15. januarja 1884 v Kranjski Gori. Med leti 1891-96 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju. Med leti 1896-1905 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Ker pri hiši ni bilo dovolj denarja, se je moral odpovedati študiju medicine. Zaposlen je bil pri železnici, najprej v Št. Vidu na Glini. Od tod se je, zaradi narodnostnega zapostavljanja, kmalu vrnil v Kranjsko goro, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom in pastirstvom. Kasneje se je zaposlil na južni železnici. Služboval je v Litiji, Postojni in Trstu. Leta 1914 je odšel v Gradec. Še pred letom 1918 se je vrnil v Trst. Po italijanski zasedbi Primorske se je preselil v Jugoslavijo. Kot železničar je delal v Sisku, Radencih in Pragerskem. Leta 1923 se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil in se posvetil samo pisateljevanju.

11. julija 1926 je v Ljubljani umrl Fran Detela, slovenski pisatelj

Kamra.si, 11. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. julija 1926 je v Ljubljani umrl Fran Detela, slovenski pisatelj. Rodil se je 3. decembra 1850 v Moravčah. Detela je po končani gimnaziji v Ljubljani (bil je sošolec Ivana Tavčarja) na Dunaju študiral klasične jezike in francoščino. Po končanem študiju je bil med drugim profesor na Dunaju in od 1890 do 1906 ravnatelj gimnazije v Novem mestu.Detela je pripadal krogu katoliških književnikov. Njegovo prvo objavljeno delo je bila povest Malo življenje, ki je izšla 1882 v Ljubljanskem zvonu. Tako kot v Malem življenju tudi v naslednjih dveh povestih Prihajač (1888) in Gospod Lisec (1894) realistično prikazuje življenje na kmetih in značilne pojave začetnega kapitalizma na vasi. Pisatelj, ki je poznal francoske realiste je sicer po njihovem zgledu slikal milje (okolje, ki koga obdaja ali v katerem živi), toda njegovi nazori se niso skladali z nazori kritičnega realizma, zavzemal se je za tradicijo in patriarhalnost na vasi.

11. julija 1859 se je v Žalcu rodil Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj

Kamra.si, 11. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. julija 1859 se je v Žalcu rodil Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj. Umrl je 11. decembra 1948 v Zagrebu. Friderik Širca, z umetniškim imenom Risto Savin, je bil rojen v eni najstarejših trških hiš v Žalcu, saj nosi na polkrožnem portalu letnico 1669. Bil je šesti otrok trgovca Ernesta in Barbare (Babbete), rojene Žuža. Že v otroštvu je rad pel, prve glasbene ure pa mu je dajal upokojeni učitelj Mihael Vučnik kar doma v Žalcu. Kmalu je uglasbil neko cerkveno zborovsko skladbo, ki so jo na žalskem koru »baje radi in pogosto peli«. Ljudsko šolo je obiskoval v Žalcu in Celju, ni pa znano, kje je končal srednjo šolo. Gotovo je le, da je moral zaradi gospodarskega zloma doma šolanje predčasno končati.

11. julija 1451 je umrla Barbara Celjska, cesarica Svetega rimskega cesarstva, kraljica Češke, kraljica Ogrske, kraljica Nemčije

Kamra.si, 11. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. julija 1451 je umrla Barbara Celjska, cesarica Svetega rimskega cesarstva, kraljica Češke, kraljica Ogrske, kraljica Nemčije. Rodila se je med 1390 in 1395. Barbara je bila najmlajša hčerka Hermana II. in Ane Schaunberške. Veliki strateg Celjskih Herman II. je pri načrtovanju družinskega vzpona tudi njej namenil določeno vlogo, čeprav verjetno ni slutil, da bo prav njej uspelo največ – priti ob bok cesarja Sigismunda Luksemburškega – nemškega, ogrskega in kasneje tudi češkega vladarja.Barbara je slovela tako po svoji izobraženosti, saj je govorila več jezikov (latinsko, nemško, madžarsko, francosko in češko, najbrž pa tudi poljsko in hrvaško), se zanimala za politiko, gospodarstvo in celo alkimijo, kot po svojih svobodnih življenjskih nazorih. Njeno skupno življenje s Sigismundom je doseglo svoj vrhunec s kronanjem leta 1415 v Aachnu (nemška kraljeva krona) in spremstvom moža na slovitem koncilu v Konstanci (1415). Svoj visok družbeni položaj je uporabljala tudi za pomoč Celjskim, saj se ji lahko zahvalijo za številne privilegije – med drugim za sprejem Hermana II. in Friderika II. v elitni Zmajev red, ki so ga tvorili najožji Sigismundovi zaupniki ter za pokneženje družine.

11. julij 1810 - ustanovljen botanični vrt Univerze v Ljubljani

Kamra.si, 11. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. julija 1810 je bil ustanovljen botanični vrt Univerze v Ljubljani Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ustanovljen leta 1810 (s prvotnim imenom Vrt domovinske flore), je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. Vrt je bil ob ustanovitvi precej večji; kasneje pa so ga prizadele gradnje Ižanske ceste in dolenjske železnice, zato je sedaj stisnjen v razmeroma majhno trikotno površino. V njem raste mnogo vrst rastlin in tudi endemitov, ki so drugod že izumrle. Deluje pod okriljem Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vrt je bil leta 2008 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

10. julija 1407 - z ustanovno listino Celjskega grofa Hermana II. je ustanovljen Kartuzijanski samostan Pleterje

Kamra.si, 10. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. julija 1407 - z ustanovno listino Celjskega grofa Hermana II. je ustanovljen Kartuzijanski samostan Pleterje Kartuzija Pleterje je bila četrta in hkrati zadnja ustanovljena slovenska kartuzija. Ustanovil jo je leta 1403 celjski grof Herman II. ; osnovno dotacijo in ustanovno listino je izdal 10. julija 1407. Tega leta se je končala tudi osnovna gradnja samostana in kapele. Samostan je bil dokončno zgrajen šele leta 1410 (tega leta so bile Pleterje tudi inkorporirane v red), medtem ko je bila samostanska cerkev končala šele leta 1420. Sodelovanje celjskih grofov (pozneje knezov) pri delovanju samostana je označevalo »obdobje najintenzivnejše rasti te ustanove«[2]. S smrtjo Ulrika II. (1456), ko so Celjani propadli, se je pričelo tudi počasno zamiranje samostana. Temu so v veliki meri pripomogli še številni turški vpadi, saj se je kartuzija nahajala ob pomembni prometni poti. Leta 1471 so tako požgali samostanska poslopja, večkrat pa so opustošili samostansko posest in pobili oz. odpeljali podložnike. Kartuzijo so obnovili in jo utrdili z obzidjem.

9. julija 1887 se je rodil Anton Novačan, politik, dramatik in novelist

Kamra.si, 9. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. julija 1887 se je v Zadobrovi pri Celju rodil Anton Novačan, slovenski politik, dramatik in novelist. Umrl je 22. marca 1951 v Posadasu (Argentina). Malo je tako pestrih in razburljivih biografij med slovenskimi literati, kakor je Novačanova. Rojen v družini desetih otrok na skromni kmetiji v Zadobrovi je komaj šestnajstleten odšel v veliki svet, najprej v Zagreb. Že pred prvo vojno je preživel nekaj časa v svetovnih prestolnicah tedanjega časa – v Parizu, Berlinu, Moskvi in Pragi, kjer se je navzel svetovljanskega duha, liberalnih pogledov na družbo, se naučil velikih jezikov in se iz prve roke seznanil z njihovimi kulturami. Že zelo zgodaj je nihal med literaturo in politiko, po študiju je bil pravnik, nekaj let je imel tudi samostojno odvetniško pisarno v Celju (1928–1933), a je pristal v diplomaciji. Vzkipljive nravi, kakor pravijo, da je bil, in pa trmast in svojeglav, ni znal dolgo vzdržati na enem mestu. Po krajši epizodi v Pragi in Varšavi se je vrgel v politiko, kjer je pogorel, se prelevil iz liberala v monarhista in se skušal ustaliti doma, v Celju, tudi s poroko, a nemirni duh ga je vlekel dalje. Postal je konzul v Kairu, kasneje v Celovcu in na koncu v Bariju. Drugo vojno je preživel večji del v izgnanstvu v Jeruzalemu in Kairu, šest let ločen od svoje ljubljene žene Pepuše, ki jima bog ni naklonil otrok, ki sta si jih želela, da bi po vojni sprejel odločitev in se z ženo za vedno preselil v Argentino. Tu je tudi umrl. Žara z njegovim pepelom počiva na vojniškem pokopališču, kamor jo je po mnogih peripetijah skrivoma prenesla njegova vdova l. 1966, ko se je vrnila v domovino.

9. julija 1858 se je rodil Henrik Tuma, slovenski odvetnik, politik, publicist, planinec in jezikoslovec

Kamra.si, 9. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. julija 1858 se je v Ljubljani rodil Henrik Tuma, slovenski odvetnik, politik, publicist, planinec in jezikoslovec. Umrl je 10. aprila 1935 v Ljubljani. Henrik Tuma se je na ljubljanskem učiteljišču izučil za učitelja, svojo prvo službo pa je imel v Postojni (1876-1879). Leta 1880 se je odpravil v Trst, kjer je leto kasneje postal učitelj na nemški protestantski šoli. V Trstu ni dobil stalnega mesta, zato je se je vpisal na študij prava na Dunaj, po študiju pa se je vrnil v Ljubljano in postal koncipient pri odvetniku Wurzbachu, kjer je delal dve leti, nato pa odšel v Trst in delal kot pripravnik na deželnem sodišču. Leta 1889 je na Dunaju opravil sodniški izpit ter postal sodnik v Tolminu. Pet let kasneje se je poročil in se skupaj s soprogo preselil v Gorico. Leta 1897 se je upokojil in opravil odvetniški izpit. Leta 1901 je skupaj z Dragotinom Treom odprl odvetniško pisarno, kmalu pa je šel na svoje in imel lastno pisarno v Gorici, ki je delovala do leta 1924, ko se je preselil v Ljubljano.

8. julija 1802 se je rodil Henrik Freyer, slovenski botanik, zoolog ...

Kamra.si, 8. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. julija 1802 se je v Idriji rodil Henrik Freyer, slovenski botanik, zoolog, paleontolog (ukvarjal se je s fosilnimi ribami in foraminiferami), farmacevt, kartograf in naravoslovec in preparator. Umrl je 21. avgusta 1866 v Ljubljani. Henrik Freyer se je rodil v lekarniški družini v Idriji. Leta 1815 je šel na gimnazijo, ki jo je začel v Ljubljani in končal na Reki. Vrnil se je v Ljubljano na licej, opravil je lekarniško prakso in pomočniški izpit (1825) in do leta 1827 pomagal očetu Karlu voditi lekarno v Idriji. Na Dunaju je med letoma 1827 in 1829 doštudiral farmacijo. Lekarniško službo je opravljal v Zagrebu, Gradcu in v Ljubljani. Da bi z delom v rudniški lekarni, ki jo je leta 1754 ustanovil njegov ded Ernest Freyer, nadaljeval, je bila želja, ki je Henriku ostala izpolnjena; poklicna pot in osebna zanimanja so ga zapeljala na številna področja naravoslovja.

8. julija 1911 se je v Trstu rodil Edo Mihevc, slovenski arhitekt

Kamra.si, 8. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. julija 1911 se je v Trstu rodil Edo Mihevc (rojen kot Eduardo Adolfo Corradini), slovenski arhitekt. Umrl je 4. junija 1985 v Izoli. Leta 1931 je maturiral na gimnaziji v Ljubljani in se vpisal na Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1932 je postal član KPS, leta 1936 pa diplomiral v razredu Jožeta Plečnika. Med letoma 1937 in 1940 je služboval v projektnih in stavbnih podjetjih v Ljubljani, pred začetkom 2. svetovne vojne je opravil izpit za pooblaščenega inženirja

7. julija 1907 se je v Divači rodila »Ida« Kravanja (tudi Ita Rina, Tamara Djordjević), slovenska filmska igralka

Kamra.si, 7. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. julija 1907 se je v Divači rodila »Ida« Kravanja (tudi Ita Rina, Tamara Djordjević), slovenska filmska igralka. Umrla je 10. maja 1979 v Budvi. Ida Kravanja se je rodila v Škrateljnovi hiši, v kateri je danes Muzej slovenskih filmskih igralcev. Oče Jožef Kravanja je bil iz Bovca, mati Marija, rojena Marka, pa iz Loga pod Mangartom. Idin oče je bil kot večina prebivalcev Divače, tedanjega pomembnega železniškega križišča, zaposlen na železnici. Ko je bila Ida stara leto dni, je dobila sestrico Danico. Ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 se je družina Kravanja preselila v Ljubljano. Najprej so stanovali v Šiški, leta 1919 pa so se preselili v Rožno dolino. Za osmi rojstni dan je dobila od očeta v dar knjigo Otroško gledališče in ta jo je povsem prevzela, odkrivala je nov svet. (Tarman 1991, 60). Ida je končala Tretjo mestno ljudsko šolo in se leta 1919 vpisala na dekliški licej. Ni bila preveč dobra učenka, tretji razred je ponavljala, četrtega pa najbrž sploh ni naredila. Že v gimnaziji je redno obiskovala gledališke in filmske predstave ter sanjarila o tem, da bi postala gledališka igralka ali plesalka. Po očetovi smrti leta 1926 so živeli bolj skromno. Mati je oddajala sobe študentom, Ida pa se je zaposlila v banki.

7. julija 1153 - delovati prične cistercijanski samostan v Stični

Kamra.si, 7. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. julija 1153 - delovati prične cistercijanski samostan v Stični Cistercijanski samostan Stična, tudi Cistercijanska Opatija Stična ali Stiška cisterca je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki). V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje, ki služi tudi kot župnijska cerkev.

7. julija 1875 se je rodil Avguštin Stegenšek, duhovnik, prvi slovenski umetnostni zgodovinar, filozof, konzervator in teolog

Kamra.si, 6. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. julija 1875 se je Tevčah nad Laškim rodil Avguštin Stegenšek, duhovnik, prvi slovenski umetnostni zgodovinar, filozof, konzervator in teolog. Umrl je 26. marca 1920 v Mariboru. Avguštin Stegenšek se je rodil v družini kočarja, kasneje mlinarja in tesarja Andreja Stegenška. O Stegenškovem otroštvu v Tevčah nad Laškim skorajda ni znanih virov. Starši so nadarjenega sina najprej poslali na gimnazijo v Celje (1887-1888), nato na dijaško semenišče v Mariboru, kjer je leta 1895 maturiral z odliko. Vpisal se je na mariborsko bogoslovje ter bil 25. julija 1898 posvečen v duhovnika, nato pa za kratek čas nameščen za kaplana in kateheta v Selnici ob Dravi. 15. februarja 1899 je kot semeniški duhovnik vstopil v III. red sv. Frančiška.

6. julija 1896 se je rodil Karol Pahor, slovenski skladatelj, violinist in glasbeni pedagog

Kamra.si, 6. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. julija 1896 se je v Svetem Ivanu rodil Karol Pahor, slovenski skladatelj, violinist in glasbeni pedagog. Umrl je 27. novembra 1974 v Ljubljani. Izhajal je iz Osterčeve kompozicijske šole. Po drugi svetovni vojni je svojo ustvarjalnost povezal s prvinami ljudske glasbe, še zlasti z melosi iz Bele krajine, Prekmurja in Istre. Pisal je orkestralne, komorne in klavirske skladbe, zlasti plodovit pa je bil na področju zborovske glasbe. Sprva je poučeval na gimnaziji v Banja Luki, 1926-30 je bil ravnatelj glasbene matice na Ptuju, nato v Mariboru. 1941-43 je honorarno poučeval na Glasbeni akademiji, kjer je bil 1945-66 redni profesor. Med NOB je organiziral in vodil invalidski pevski zbor, 1945 pa postal prvi predsednik Društva slovenskih skladateljev. Pisal je tudi filmsko glasbo in glasbene kritike. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Karol_Pahor Priporočamo tudi: - https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60897

6. julija 1835 je umrl Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik

Kamra.si, 6. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. julija 1835 je v Savi pri Tomačevem umrl Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik. Rodil se je 26. januarja 1797 v Žirovnici. Rodil se je v Poharjevi hiši v središču Žirovnice kmečkim staršem in postal prvorojenec zakoncema Čop. Očetu je bilo ime Matija, materi pa Elizabeta.Poleg navedenih letnic sta Čopovo življenje zaznamovala še dva pomembna dogodka. Prvi se je zgodil leta 1807 (začetek Čopovega šolanja) in drugi leta 1820 (začetek Čopovega službovanja). Najpomembnejše življenjsko obdobje zanj pa je bilo od leta 1831 do leta 1835, ko je imel najtesnejše prijateljevanje s Francetom Prešernom.

6. julija 1845 se je rodil Jakob Aljaž, duhovnik in skladatelj

Kamra.si, 6. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. julija 1845 se je v Zavrhu pod Šmarno Goro rodil Jakob Aljaž, duhovnik in skladatelj. Umrl je 4. maja 1927 v Dovjem na Gorenjskem. Jakob je obiskoval šolo v Smledniku. Leta 1855 se je odpravil na gimnazijo v Ljubljano. Filozofijo je študiral na Dunaju. Bil je član Akademskega društva in Slovanskega pevskega društva. Bil je tudi član tajnega literarnega društva okrog Stritarja. Zaradi domotožja se je preselil v Ljubljano in začel študirati bogoslovje. V semenišču je organiziral pevski zbor.

6. julija 1923 se je rodil Ciril Cesar, slovenski kipar in industrijski oblikovalec

Kamra.si, 6. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. julija 1923 se je v Mozirju rodil Ciril Cesar, slovenski kipar in industrijski oblikovalec. Rojen je bil v Mozirju v družini, kjer je bilo oblikovanje družinska tradicija. Oče Ivan je namreč vodil podobarsko delavnico, ki jo je prevzel po dedu Andreju; le-ta se je v Mozirje priselil že leta 1853.Osnovno šolo je obiskoval v Mozirju, meščansko šolo pa v letih 1935/37 v Šoštanju. Neposredno pred drugo svetovno vojno je obiskoval tudi obrtno šolo v Mozirju in delal v domači kiparski delavnici. Leta 1940 se je vpisal na Umetno obrtno šolo v Ljubljani, v oddelek Franceta Kralja, v letih 1943/44 pa se šola na Mojstrski šoli nemške obrti v Gradcu, vendar izobraževanje prekine vojno dogajanje. V letih 1946/50 kot eden najbolj nadarjenih študentov svoje generacije zaključi študij na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in na isti akademiji opravi leta 1952 tudi podiplomsko specialko pri prof. Smerduju.

6. julija 1858 se je rodil dr. Juro Hrašovec, politik, pravnik in celjski župan

Kamra.si, 6. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. julija 1858 se je v Sisku rodil dr. Juro Hrašovec, politik, pravnik in celjski župan. Umrl je 12. maja 1957 v Celju. Dr. Juro Hrašovec pomeni eno najbolj karizmatičnih osebnosti celjske splošne in zlasti politične zgodovine. Rojen je bil v Sisku, gimnazijo je obiskoval v Celovcu in Salzburgu, pravo študiral v Gradcu in doktoriral leta 1879. Že kot dijak je postal narodno zaveden, kasneje pa se je profiliral v sodelovanju z najbolj znanimi slovensko usmerjenimi osebnostmi tistega časa: Josipom Sernecem, Mihaelom Vošnjakom, Josipom Žičkarjem, Ivanom Dečkom itd.

Novice

arhivi