Lovro Tacol: S popotovanja po Pribaltski poti

Kamra.si, 24. januar 2020 ― Dom Sv. Jožef Celje vabi v nedeljo, 26. januarja 2020, ob 16. uri na potopisno predavanje Lovra Tacola, ki bo predstavil izkušnje samotnih poti, srečevanja s seboj, pokrajino in drugimi popotniki po Pribaltski poti. ”Prvič sam na potovanju sem v 50 dneh prehodil 1200 kilometrov in povsem nepričakovano postal prvi, ki je prehodil novoustanovljeno pohodno pot. Na poti sem se napajal v pristni lepoti narave, odkrival brezmejno preprostost bivanja ter se zaupal v toplo domačnost in dobroto ljudi.” – Lovro TacolPrisrčno vabljeni! Vir: https://www.facebook.com/events/1668312519977044/

TIHI VEČERI: dokumentarno-igrani film o življenju in delu Franca Ksavra Meška

Kamra.si, 23. januar 2020 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 30. januarja 2020, ob 17. uri vabi v Belo dvorano Grajske pristave na projekcijo filma TIHI VEČERI, dokumentarno-igranega filma o življenju in delu Franca Ksavra Meška. Studio Siposh je na filmskem platnu na edinstven način znova oživel dediščino našega rojaka Franca Ksavra Meška. Film pod skupnim naslovom Tihi večeri sestavljata dokumentarni in igrani del. Skozi pripoved ljudi, ki so Meška poznali, se izrisuje podoba pisatelja, ki je bil zvest svojemu poslanstvu in neutruden literarni ustvarjalec. Igrani del filma, s podnaslovom Onkraj poljan, pa je zgodba o Manci in Tinetu, ki nas popelje skozi svetove, ustvarjene izpod Meškovega peresa.  

Kaj so jedli in pili prebivalci Kranjske?

Kamra.si, 21. januar 2020 ― Valvasorjeva knjižnica Krško vabi v četrtek, 23. januarja 2020, ob 18. uri na predstavitev knjige prof. dr. Janeza Bogataja Z Valvasorjem za mizo. Knjigo lahko tudi v Posavju uvrstimo med domoznansko literaturo, saj spregovori o prehranski kulturi na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja, kakor jo je zabeležil Valvasor.

Družabni večer ob 65-letnici ansambla Dobri znanci

Kamra.si, 21. januar 2020 ― Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 22. januarja 2020, ob 18. uri vabi v muzejsko kavarno na družabni večer ob 65-letnici ansambla DOBRI ZNANCI z Brankom Dobravcem in Vido Bukovac ter drugimi gosti. Družili se bomo ob spominih na najstarejši celjski ansambel Dobri znanci in obeležili 70 let dela v kulturi Branka Dobravca, ki vsa ta leta živi med glasbo in gledališčem. Prijazno vabljeni! Vir: https://www.facebook.com/events/477622263187866/

21. januar - god sv. Neže

Kamra.si, 21. januar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. januar -  god sv. Neže Zgodba sv. Neže (ime v grščini pomeni "čista"), krščanske mučenice, je zelo stara. Neža, ki se je rodila v 3. stoletju v Rimu v krščanski družini, je slovela po svoji lepoti, zato ji je že v rani mladosti dvoril sin mestnega prefekta. Neža je ponudbo zavrnila in se izgovorila, da je že zaročena. Zavrnila je tudi vse nadaljnje ženitne ponudbe, tudi tisto samega mestnega prefekta. Ta naj bi se zaradi odklonitve sila razjezil in dal Nežo odpeljati v bordel. Ko si jo je tam želel njegov sin pridobiti s silo, se je nenadoma mrtev zgrudil po tleh. Mestni prefekt je dekle izročil sodniku, da bi jo sežgali na grmadi. Toda zgodil se je čudež; medtem ko je Neža stala na grmadi, so se plameni ovijali okrog njenega telesa, ki ni zgorelo. Slednjič jo je po naročilu sodnika nek vojak zabodel z mečem. Po izročilu naj bi umrla okoli leta 304. Češčenje sv. Neže se prvič omenja že pol stoletja kasneje, 21. januarja 354. V ljudskem verovanju so mu že od samih začetkov pripisovali velik pomen, kajti sv. Neža je postala zavetnica čistosti, devic, zaročencev, vrtnarjev in otrok. V rimski cerkvi, kjer je mučenica pokopana, vsako leto 21. januarja blagoslovijo dva jagenjčka. Iz njune volne stkejo palije, ki jih papež kot simbol njihove sodne oblasti izroči nadškofom. Za atributa svetnice veljajo jagnje ter dolgi lasje. Jagnje je njen simbol verjetno že zaradi samega imena - Agnes (slovensko Neža), ki zveni podobno kot latinska beseda za jagnje - agnus. Sv. Neža pa je pogosto upodobljena tudi z dolgimi lasmi, ki se ovijajo okrog njenega telesa, saj naj bi ji, legendi sledeč, na koncu odvzeli celo obleko. Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/sv-neza-krscanska-mucenica-in-svetnica.html  
NORI SVET MODE BREZ MODRČKA

NORI SVET MODE BREZ MODRČKA

Fototeka MNZS, 21. januar 2020 ― Januarja 1970 je bil v Ljubljani sejem mode. V Dnevniku so dogodek ovekovečili z veliko reportažo z naslovom Nori svet mode. “Koliko bolj bodo ženske oblečene ekstravagantno, toliko modernejše bodo, kajti posebno poletna moda je drzna, fantazijska, brez pravil in predvsem brez modrčka,” so ob fotografijah povzeli modno dogajanje. Na modni reviji pa je bila posebna pozornost namenjena manekenkam, odetim le v zavese. (V...

20. januar 1888 - izide prva številka Doma in sveta

Kamra.si, 20. januar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan20. januar 1888 - izide prva številka Doma in sveta Slovenski literarni mesečnik je zasnoval filozof in teolog Frančišek Lampe, ki je pred božičem leta 1887 s pomočjo prijateljev v Cirilskem društvu pripravil prvo številko zabavno poučnega lista za katoliške bralce. Prva številka je izšla na današnji dan leta 1888. Lampe mu je bil urednik, upravnik in odpravnik. Iskal je zvez, dopisoval si je s pisatelji, pesniki, slikarji, fotografi, tudi sam je hodil okrog in fotogra­firal za list. Za Dom in svet je tudi veliko pisal:, življenjepise, po­topise, spise poučne vsebine, programske razprave in izjave. Pomemben pa je tudi zato, ker je vzgajal in širil krog sodelavcev, saj je povabil k sodelovanju Antona Medveda, Fran Saleškega Finžgarja, Ksaverja Meška, Ivana Preglja .... V tretjem letu izhajanja je dobil podnaslov »Ilustrovani list za leposlovje in znanstvo«. Tudi slikovna in grafična oprema lista je bila za tisti čas zelo kvalitetna. Na­men svojega ljubljenega lista je Lampe podal takole: "Dom in svet bodi verna knjiga življenja, da se iz nje učimo, kakšno je, kakšno bi ne smelo in kakšno bi moralo biti." Urejal ga je dvanajst let, pred začetkom prve svetovne pa ga je prevzel pisatelj Izidor Cankar. Dom in svet je izhajal do leta 1944, vanj pa so pisali tudi vsi pomembni slovenski pisatelji in  pesniki (Cankar, Bevk, Vodušek, Kocbek ...) pri opremi pa so sodelovali pomembni ilustratorji in oblikovalci (Plečnik, Vurnik, France Kralj ... ) Vir: https://revija.ognjisce.si/spominjamo-se/1604-20-januar
14. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije

14. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije

Fototeka MNZS, 20. januar 2020 ― Na današnji dan pred tridesetimi leti se je v Beogradu začel 14. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ), ki ga je zaznamoval predčasen odhod slovenske delegacije Zveze komunistov. Slednja je po smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza – Tita dosegla rekordno število članov, nato pa zaradi neuspešnega reševanja vsesplošne krize, nasprotujočih pogledov na prihodnost skupne države ter postopne demokratizacije slovenskega prostora začela izgubljati vpliv in...

18. januar 2010 - v prenovljeni Osrednji knjižnici Celje na Muzejskem trgu sprejeli prve bralce

Kamra.si, 18. januar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan 18. januarja 2010 - v prenovljeni Osrednji knjižnici Celje na Muzejskem trgu sprejeli prve bralce. Uradno odprtje je bilo 2. februarja 2010.  Projekt nove Osrednje knjižnice Celje je bila največja naložba Mestne občine Celje v kulturo v tedanjem desetletju. Investicija je vredna 12 milijonov evrov, od tega je del sredstev - 1,7 milijona evrov, prispevalo Ministrstvo za kulturo. Osrednja knjižnica Celje se je aktivno gradila zadnja tri leta, novi prostori, ki se razprostirajo na 4.700 m2 so dvakrat večji kot prejšnji, zaposleni pa so vanje preselili kar 350.000 enot. Povečana in povsem prenovljena knjižnica od takrat nudi uporabnikom sodobne knjižnice storitve, pripomogla pa je tudi k bolj živahnemu dogajanju v središču mesta. Sodoben knjižnični objekt je izjemnega pomena za uporabnike, knežje mesto in Slovenijo.

Johann Gabriel Seidel (1804–1875): potopis »Das Mineralbad zu Neuhaus« (Mineralno kopališče na Dobrni)

Kamra.si, 17. januar 2020 ― Vabljeni v ponedeljek, 20. januarja 2020, ob 17. uri v knjižnico Dobrna na predavanje Janje Jedlovčnik z domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki bo predavala o avstrijskem pesniku, literatu, zgodovinarju, narodopiscu in šolniku Johannu Gabrielu Seidlu (1804–1875), ki je leta 1837 napisal potopis »Das Mineralbad zu Neuhaus« (Mineralno kopališče na Dobrni). Vabljeni!  

“V tistih dneh ni bilo nobenega reda…”

ZAC, 17. januar 2020 ― V četrtek, 16. januarja 2020 je Zgodovinsko društvo Celje v Zgodovinskem arhivu Celje pripravilo predstavitev druge številke XXVI. letnika revije Zgodovina za vse. Po predstavitvi raznolikih vsebin te znanstvene serijske publikacije s strani urednika dr. Boruta Batagelja, je sledilo predavanje dr. Dragana Matića, ki je podrobneje osvetlilo in še dopolnilo izsledke, ki so objavljeni v […]
še novic