Kamra.si, 5. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. maja 1809? se je na Frakolovem (domnevno) rodil Karl Friedrich Henn, zdravnik, ki je "odkril" mineralni vrelec v Radencih. Umrl je 19. junija 1877 v Rimskih Toplicah. Ime Vojničana dr. Karla Henna (priimek je večkrat zapisan tudi kot Hen) je najtesneje povezano s širom poznano mineralno vodo iz Radencev. O kraju njegovega rojstva in šolanju se v razpoložljivi literaturi pojavlja vrsta nasprotujočih si podatkov. Rojen naj bi bil v ugledni nemški družini v dvorcu Frankolovo (Sternstein), kar pa je manj verjetno, saj njegovo rojstvo ni zabeleženo v krajevni matični knjigi, prav tako ga ni najti v matičnih knjigah sosednjih župnij. Povsem mogoče zato, ker Henn v teh krajih ni bil domačin, ampak se je sem preselil šele kasneje, ko si je v dobrnskih toplicah našel delo. Po zaključeni gimnaziji, ki je ni obiskoval v Celju, je – zelo verjetno na Dunaju – študiral medicino. Kot zdraviliški zdravnik (in tudi kot vodja zdravilišč) je do leta 1844 deloval na Dobrni (hkrati je bil okrajni zdravnik v bližnjem Lembergu pri Novi Cerkvi), nato v Rimskih Toplicah in nazadnje v Laškem, kjer je bilo leta 1854 odprto zdravilišče.Poleg primarne skrbi za bolne se je ves čas svoje zdravniške kariere zelo zanimal za mineralne in termalne vrelce ter postal izvedenec v balneologiji. Analiziral je fizikalno-kemijsko sestavo voda ter objavil več sestavkov in samostojnih publikacij o zdraviliščih na Dobrni, v Rimskih Toplicah, Laškem in Radencih.Relativno mlad se je poročil z Anno Gottsberger (1809–1904). V literaturi se pojavljajo različne informacije o številu njunih otrok; nedvomno je, da se jima je v letih 1833–1844 na Dobrni rodilo sedem otrok: štirje sinovi (Sebastian Wilhelm, Friedrich Carl, Ernest Joseph in Roman Alexander) in tri hčerke (Maria Karolina, Barbara Josepha in Karolina Anna). Ni znano, kdaj je kupil posest v Vojniku, kjer se je njegova družina naposled tudi ustalila. Tu je bil po letu 1875 tudi župan.

Kamra.si, 2. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. maja 1891 je izšla prva številka Domovine, prvega slovenskega političnega časnika v Celju Po letu 1891 so se razmere za Slovence v Celju bistveno spremenile. Slovenci so prešli v ofenzivo tudi na kulturnem področju. Pri tem je imela največ zaslug Celjska posojilnica (ust. 1881), ki je podobno kot na gospodarskem področju podpirala tudi kulturno ustvarjanje Slovencev v mestu. V začetku devetdesetih let so v Celje med drugimi privabili tudi ljubljanskega podjetnika Dragotina Hribarja, ki je ob pomoči Celjske posojilnice ustanovil Društveno tiskarno, in 2. maja 1891 začel izdajati slovenski politični časnik Domovino. V uvodniku prve številke je zapisal: »Zakaj pa bi bili celjski Slovenci brez lista, ko imajo Nemci že toliko časa svoje glasilo? Slovensko ljudstvo ob Savinji tudi rado prebira novice in lepe nauke v svojem jeziku, če jih prinaša dobro uredovan časopis. Radi tega pričel sem v svoji tiskarni s pomočjo in vsled spodbuje domoljubov izdajati nov list z imenom Domovina.« Hribarjeva tiskarna je bila takrat edina slovenska v mestu, kajti tiskarna Jeretinovih je že v sedemdesetih letih prešla v nemške roke (Rakusch) in razen Popotnika potem ni tiskala več slovenskih publikacij. Podjetni Hribar, ki je kot založnik in tiskar novih slovenskih knjig in revij polnih enajst let bil duša kulturnega življenja v Celju, je poleg Domovine od leta 1892 tiskal še vsakoletni Ilustrovani narodni koledar in mesečnik slovenskega dijaštva Vesna (1892-1894). 

Kamra.si, 29. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. aprila 1929 se je v  Ljubljani rodil Ivan Stopar, slovenski umetnostni zgodovinar, konservator in kastelolog. Umrl je 12. decembra 2018. Dr. Ivan Stopar je sodil med ugledne slovenske umetnostne zgodovinarje in konservatorje, katerega delo ni bilo prepoznavno le v Sloveniji, temveč tudi širše v Evropi. To velja zlasti za grajsko arhitekturo, saj je sodil med utemeljitelje kastelologije na Slovenskem kot samostojne vede.Življenje in delo dr. Stoparja je bilo od leta 1964 tesno povezano z mestom Celje ter širšo celjsko regijo. Ob ustanovitvi Zavoda za spomeniško varstvo v Celju je   postal njegov prvi ravnatelj ter s trdim in vztrajnim delom organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja; postavil je tudi temelje Zavodovi dokumentaciji, ki je po obsegu in pomenu prerasla v trajen vir za proučevanje kulturne dediščine.Kot odgovorni konservator je vodil obnovo številnih spomenikov v Celju, med njimi opatijsko cerkev sv. Danijela, Knežji dvorec in Stari grad. Med prvimi konservatorji na Slovenskem je posvečal pozornost tudi historičnim urbanim celotam, tako je tudi za staro mestno jedro Celja že zelo zgodaj opredelil spomeniškovarstvene smernice za prenovo, ki so izhajale iz analize urbanističnega razvoja mesta: njegova študija Spomeniškovarstveni red za staro mestno jedro v Celju (Celjski zbornik 1968) je bila v svojem času pionirsko delo in v marsičem še danes ni presežena.Posebno mesto v njegovem delu imajo gradovi, izdelal je natančno topografijo gradov v vzhodni in osrednji Sloveniji.