26. junija 1944 je na Preškem Vrhu umrl Ivan Kuhar, kulturni delavec, kmet in aktivist NOB

Kamra.si, 26. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. junija 1944 je na Preškem Vrhu umrl Ivan Kuhar, kulturni delavec, kmet in aktivist NOB. Rodil se je 30. decembra 1904 v Kotljah. Bil je gospodar na Prežihovi bajti. Osnovno šolo je obiskoval v Kotljah. Potem se je vpisal v kmetijsko šolo v Šentjurju pri Celju, šolanje pa je nadaljeval v Ljubljani in tam dokončal zadružno šolo. Nato je preostanek mladosti preživel v boju za vsakdanji kmečki kruh, saj je bil v tem času edina pomoč materi in očetu pri delu na bajti – bratje so bili namreč že po svetu vsak po svojih opravkih in nalogah. Hitro je osebno in politično dozorel, spoznal krivice velikosrbskega režima in se družil s socialno naprednimi razgledanimi ljudmi.

26. junija 1883 se je v Šmarcai rodil Peter Naglič, fotograf in tovarnar

Kamra.si, 26. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. junija 1883 se je v Šmarcai rodil Peter Naglič, fotograf in tovarnar. Umrl je 28. julija 1959 v Šmarci. Priporočamo tudi: Fotograf in podjetnik Peter Naglič Peter Naglič se je rodil v Šmarci pri Kamniku v družini, ki se je ukvarjala s ščetkarstvom, poklicem, kateremu je tudi sam posvetil življenje. Iz ščetkarske obrti se je postopno razvilo družinsko podjetje, ki ga je vodil njegov oče Jožef Naglič (1859-1922). Mati Marija Peterlin je bila doma iz Preserij pri Radomljah. Po materini strani je bil Naglič bratranec pravnika in športnika Maksa Peterlina. Ljudsko šolo je obiskoval na Homcu med letoma 1890 in 1897, nato se je kot ščetkarski vajenec v obdobju 1898-1901 izučil pri očetu. Kot ščetkarski pomočnik je izkušnje pridobival tudi pri mojstru A. Schmidtu v Gradcu v letih 1911-1914. Čas, ki ga je preživel kot vojak v prvi svetovni vojni je popisal v kombinaciji dnevniških in spominskih zapisov. Mobiliziran je bil že 12. decembra 1914, dne 15. februarja 1915 pa je bil dodeljen 7. lovskemu bataljonu na Vrhniki. Na Vrhniki se je srečal z vsemi težavami vojaškega življenja, med drugim prevelikimi ali premajhnimi oblačili, mrazom, snegom in ušmi. Odhoda na fronto ga je obvarovalo slabo zdravstveno stanje, posledica težkega vojaškega življenja. Maja 1915 je bila njegova enota premeščena na Štajersko, Naglič pa je z nekaj vojaki ostal v Ljubljani za potrebe vojaške službe v mestu. S tem je bila njegova vojaška "kariera" dokončno omejena na opravljanje nalog v zaledju, na fronto pa ni šel. V Ljubljani je opravljal različne naloge: pretovarjal je strelivo in vojaško opremo, opravljal je stražarsko službo na mostu čez Savo, nekaj časa je bil celo v strelskem vodu za izvrševanje smrtnih obsodb. Januarja 1916 je bil premeščen na Ljubljanski grad, v oddelek stražarjev v karantenski postaji za vojne ujetnike. Razlog za premestitev na grad je bilo dobro poznavanje ščetkarske obrti, za katero so usposabljali vojne ujetnike. Dnevniški zapi

24. junija 1881 se je v Lovrencu na Pohorju rodil Anton Jehart, duhovnik, popotnik, prevajalec, publicist in teolog

Kamra.si, 24. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junija 1881 se je v Lovrencu na Pohorju rodil Anton Jehart, duhovnik, popotnik, prevajalec, publicist in teolog. Umrl je 18. marca 1948 v Mariboru. Anton Jehart je šolanje začel v domačem kraju, nadaljeval na klasični gimnaziji v Mariboru, kjer je leta 1901 maturiral, potem pa se odločil za duhovniški poklic in se vpisal na mariborsko bogoslovje. Že v 3. letniku je bil posvečen v mašnika, nato pa nekaj časa delal kot kaplan v Sv. Juriju pri Celju (danes Šentjurju). Študij je nadaljeval na dunajski univerzi kot član Avguštineja in ga leta 1909 zaključil z doktoratom iz teologije. Kot kaplan je najprej deloval v Starem trgu pri Slovenj Gradcu in v Žalcu (1909-1911), kasneje pa je bil nemški pridigar in katehet v Celju (1911-1914). Leta 1911 je objavil zgodovinsko študijo v Voditelju v bogoslovnih vedah z naslovom Zgodovinske črtice o bratovščini presvetega Rešnjega Telesa na slovenskem Štajerskem. Oktobra 1914 je bil vpoklican v vojsko kot vojni kurat. Leta 1915 je bil ujet in najprej kot srbski, kasneje pa še kot italijanski vojni ujetnik preživel večino vojne. Na koncu vojne je živel na italijanskem otoku Asinara, od koder se je, po izmenjavi ujetnikov, vrnil v domače kraje. Marca 1920 je postal profesor za biblijske študije Stare zaveze na mariborskem bogoslovju in čeprav je tri leta kasneje dobil ponudbo za mesto profesorja na teološki fakulteti v Ljubljani, je ostal v Mariboru vse do upokojitve. Leta 1924 se je odpravil na študijsko potovanje po Egiptu, Palestini, Siriji in Mezopotamiji od koder je pošiljal potopisne članke in fotografije časnikom, ki so njegovo pot spremljali. Potovanje je ponovil še leta 1927, vse skupaj pa opisal v knjigi Iz Kaire v Bagdad.  

Predavanje "Hugo Wolf in Josip Ipavec - sodobnika?"

Kamra.si, 23. junij 2021 ― Vabljeni na predavanje o dveh velikih skladateljih slovenskega rodu, sodobnikih, ki bi gotovo ustvarila še mnogo dobrih skladb, če jima le ne bi bolezen že kmalu pobrala moči in ju privedla do prezgodnje smrti. Vzporednice med Hugom Wolfom in Josipom Ipavcem bo risal Marko Košan, umetnostni zgodovinar, kustos in predsednik društva Hugo Wolf Slovenj Gradec. 

Literarni večer s striparjem Borisom Novakom

Kamra.si, 23. junij 2021 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 1. julija 2021, ob 19. uri vabi na literarni večer s striparjem Borisom Novakom. Boris Novak, domačin, inženir gradbeništva in stripar, prihaja iz Središča ob Dravi in se že več kot dvajset let posveča prav posebnemu likovnemu izražanju - risanju in pisanju stripov. Njegovi stripi so samostojna likovna dela, ki pripovedujejo zgodbo, hkrati pa izdaja stripe tudi v knjižni obliki. S stripom Sloven je leta 2019 na natečaju Naj stripovska izdaja v Sloveniji med več kot 80 izdajami zasedel deseto mesto. Boris tudi slika z oljem na platno ter izdeluje like iz žgane gline. Dogodku se bosta pridružila tudi gosta iz Hrvaške, ki sta skupaj z Novakom ustvarila strip A pod gradom zmaj: Josip Mihalković, likovni pedagog in pisatelj, ter Lea Šprajc, mlada glasbenica, ljubiteljica međimurske kulture.  Z Borisom Novakom, samoukim strip-risarjem, se bo pogovarjala Sandra Janžekovič, umetnostna zgodovinarka. Dogodek bo izpeljan v skladu z veljavnimi ukrepi NIJZ za preprečevanje širjenja bolezni covid-19.

Literani večer s striparjem Borisom Novakom

Kamra.si, 23. junij 2021 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 1. julija 2021, ob 19. uri vabi na literarni večer s striparjem Borisom Novakom. Boris Novak je domačin, inženir gradbeništva. Prihaja iz Središča ob Dravi in se že več kot dvajset let posveča prav posebnemu likovnemu izražanju, risanju in pisanju stripov. Njegovi stripi so samostojna likovna dela, ki pripovedujejo zgodbo, hkrati pa izdaja stripe tudi v knjižni obliki. Njegov strip Sloven je leta 2019 v natečaju za Naj stripovsko izdajo, med več kot 80 izdajami, zasedel 10. mesto. Boris tudi slika z oljem na platno ter izdeluje like iz žgane gline. Dogodku se bosta pridružila gosta iz Hrvaške, Josip Mihalković, likovni pedagog in pisatelj ter Lea Šprajc, mlada glasbenica, ljubiteljica međimurske kulture, s katerima so skupaj ustvarili strip A pod gradom zmaj. Z gostom, samoukim strip-risarjem, Borisom Novakom, se bo pogovarjala Sandra Janžekovič, umetnostna zgodovinarka. Dogodek bo izpeljan v skladu z veljavnimi ukrepi NIJZ za preprečevanje širjenja bolezni covid-19.
Dobrna v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje

Dobrna v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje

ZAC, 21. junij 2021 ― V zelenem objemu Zdraviliškega parka Dobrna je od 17. junija 2021 na ogled razstava Dobrna v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje. Zunanja razstava je tretja iz serije projektov »Arhiv v regiji«, s katero se Zgodovinski arhiv Celje skupaj z lokalnimi partnerji predstavlja z gradivom, ki ga hrani za izbrano območje in se osredotoča na predstavitve različnih […] The post Dobrna v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

21. junija 1993 je v Murski Soboti umrl lasbenik in cimbalist Miška Baranja

Kamra.si, 21. junij 2021 ― Iz domoznanske zbirke na današnji dan ... 21. junija 1993 je v Murski Soboti umrl lasbenik in cimbalist Miška Baranja. Rodil se je 10. aprila 1920 v Vanča vasi. Miško (Mihael, Miška) Baranja je izhajal iz številne romske družine. Glasbe ter igranja na cimbale se je najprej učil pri očetu, kasneje pa pri učitelju Ladislavu Šipoši iz Čakovca. V očetovi zasedbi je igral od leta 1939 dalje, dokler ni po vojni z brati in drugimi glasbeniki zasnoval lastnega ansambla. Ansambel je kmalu postal znan in zaželen po vsej Sloveniji. Leta 1960 je z bratom Elemirjem v Nemčavcih odprl še danes znano gostilno Baranja.

21. junija 1931 se je v Subotici rodil Janez Boljka, slovenski kipar, slikar in grafik

Kamra.si, 21. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. junija 1931 se je v Subotici rodil Janez Boljka, slovenski kipar, slikar in grafik. Umrl je 20. avgusta 2013 v Ljubljani.   Boljka je leta 1956 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je končal tudi podiplomski specialistični študij grafike pri Riku Debenjaku (1961) in kiparstva pri Karlu Putrihu (1959). Izpopolnjeval se je v Evropi in na potovanjih po vsem svetu. Umetnik je ostal zvest kot prebivalec in ustvarjalec v svojemu mestu, Ljubljani, v kateri je bil aktiven od diplome naprej in vse do konca življenja. Ljubljani je zapustil največ javnih del. Janez Boljka je bil nečak slovenskega slikarja Mihe Maleša in oče slovenskega slikarja Mihe Boljke.
Milena Kosec - Prva linija (2005) Neobdelani posnetki/ Predstavitev

Milena Kosec - Prva linija (2005) Neobdelani posnetki/ Predstavitev

DIVA nove pridobitve, 21. junij 2021 ― Milena Kosec podrobno predstavi razstavljena arhivska gradiva svojega dolgoletnega projekta suverene, neodvisne, umetniške mikrodržave Državica Ptičjestrašilna na spremljevalni razstavi 26. grafičnega bienala v Ljubljani z naslovom Prva linija – razstava avantgardnih in alternativnih tiskov v Sloveniji od konceptualizma do danes v MGLC Ljubljana. (Vir: Postaja DIVA)
Milena Kosec - Državica Ptičjestrašilna Milene Kosec (2007) Dokumentarni video/ Avtorski video

Milena Kosec - Državica Ptičjestrašilna Milene Kosec (2007) Dokumentarni video/ Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 21. junij 2021 ― Video DVD priloga razstavnega kataloga Državica Ptičjestrašilna Milene Kosec 1992– 2007 (Ur. Breda Škrjanec), ki je izšel ob pregledni razstave Odprtje Državičinih arhivov v MGLC Ljubljana. Video je sestavljen iz obsežne arhivske video in fotodokumentacije, izjav Anje Šmajdek in Milene Kosec ter zvočnega dela Bogdane Herman in Boruta Savskega. (Vir: Postaja DIVA)
še novic