Kamra.si, 8. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. oktobra 1917 je v Šentjanžu na Dolenjskem umrl Janez Evangelist Krek, slovenski politik, sociolog, pisatelj, teolog, publicist in časnikar. Rodil se je 27. novembra 1865 pri Svetem Gregorju pri Sodražici. Krek je leta 1884 v Ljubljani maturiral na Prvi državni gimnaziji. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Leta 1888 je bil posvečen v duhovnika. Po posvetitvi ga je ljubljanski škof Jakob Missia poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tu se je temeljito seznanil z mladim krščanskosocialnim gibanjem in se hkrati še izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Leta 1892 je končal študij z doktorsko tezo De spiritu et charactere s. Pauli apostoli. Po končanem študiju je za kratek čas opravljal službo kaplana v Ribnici, že avgusta istega leta pa je postal stolni vikar v Ljubljani in od 1892 poučeval filozofijo kot prosti docent na ljubljanskem bogoslovju. Leta 1895 je tam zasedel novo ustanovljeno stolico za fundamentalno teologijo in tomistično filozofijo, katero je zasedal vse do upokojitve leta 1916. Za državnozborskega poslanca je bil prvič izvoljen 1897, vendar ga delo v dunajskem parlamentu ni zadovoljilo, zato je oktobra 1900 odklonil ponovno kanditaturo, saj je menil, da je delo v domovini bolj potrebno. Leta 1901 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor, katerega član je ostal po ponovnih izvolitvah 1908 in 1913 vse do smrti. Krek je bil nadarjen za pisanje in za znanstveno delo, da bi bil lahko pridobil ugledno mesto v slovenskem literarnem in znanstvem delu. Toda takšno kabinetno delo ni prijalo njegovi naravi. Bil je profesor v ljubljanskem bogoslovju in to dober profesor kakor so priznali vsi njegovi učenci. Pisal je razlago svetega pisma (znane zgodbe sv. pisma, ki jih je za Mohorjevo družbo začel pisati Frančišek Lampe). Napisal je okoli 6.000 časopisnih člankov, knjigo Črne bukve kmečkega stanu (1895) in okoli 600 strani obsegajoče delo Socializem (1901). Toda Kreku ni šlo za to, da množi število slovenskih k

Kamra.si, 8. oktober 2021 ― V letošnjem ciklu domoznanskih večerov bomo posebno pozornost posvetili podobi Ljubljane na filmskem platnu. Domoznanski večer bomo priredili v torek, 12. 10. 2021, ob 19. uri v dvorani Slovanske knjižnice in Knjižnice Bežigrad na Einspielerjevi 1.  Ljubljana je ena najbolj pogostih slovenskih filmskih lokacij. Sem je bila med drugim postavljena cela vrsta domačih filmskih klasik in uspešnic. Predavatelj, kulturolog prof. dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede, bo predstavil najpomembnejše prikaze Ljubljane v slovenskem filmu, pri čemer bo zagovarjal tezo, da je slovenska prestolnica v domači kinematografiji sicer prikazana na zelo različne načine, ki pa niso povsem poljubni. Največ filmom je namreč skupno nelagodje ob hitri modernizaciji mesta - če že ne v mestu nasploh. To nelagodje se kaže zlasti na dva povezana načina: v filmih, kjer označevalcev modernizacije ni videti, je Ljubljana prikazana kot prijetno in lepo mesto, v filmih, kjer pa so takšni označevalci razvoja prisotni, je Ljubljana prikazana kot nevrotična in odtujena lokacija. Takšne prikaze je mogoče povezati z razmeroma nizkim statusom, ki ga ima v slovenski kulturi urbanost, čeprav je res, da se prikazi v zadnjem času tudi spreminjajo.Pred predavanjem si bo mogoče ogledati dokumentarne posnetke o filmu Vesna (1953), ki smo jih pridobili v arhivu in dokumentaciji RTV Slovenija. Obisk prireditev v knjižnici je mogoč ob upoštevanju PCT pogojev. Prijave na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloakfa375d07c9d79a932ab125445215d53f').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = 'slovanska' + '@'; addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f + 'mklj' + '.' + 'si'; var addy_textfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = 'slovanska' + '@' + 'mklj' + '.' + 'si';document.getElem

Kamra.si, 6. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. oktobra 1896 se je na Dolnji Težki Vodi rodil Janez (Ivan) Cesar, gledališki igralec in pedagog. Umrl je 3. decembra 1965 v Ljubljani.  Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer je leta 1915 maturiral. Najprej je služboval kot železničarski uradnik, od leta 1914 pa je nastopal tudi kot amaterski igralec v Novem mestu, na Jesenicah in v Ljubljani. Leta 1922 se je zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču Drama, kjer je ostal do upokojitve leta 1962. Kot poklicni igralec je leta 1921 prvič nastopil kot Debeli človek v Cankarjevi drami Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V letih 1922-1925 se je učil pri ruskem režiserju in igralcu Borisu Putjati, ki je bil takrat član Narodnega gledališča v Ljubljani in mu je pomagal do prvega uspeha s tem, ko mu je zaupal vlogo Ferdiščenka v Idiotu. Pred tem je obiskoval Dramatično šolo Združenja gledaliških igralcev. Dolgo je nastopal predvsem v komičnih vlogah, sčasoma pa se je razvil v igralca močnih značajev. Nastopil je kot Krjavelj iz Jurčičevega Desetega brata, Kantor, Grozd, Kalander iz Cankarjevih del ter imel glavno vlogo v Shakespearovem Falstaffu in Držićevem Botru Andražu. Leta 1946 se je uveljavil kot gledališki vzgojitelj in predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost vLjubljani. Prevedel in priredil je enaintrideset veseloiger in skupaj z Milanom Pugljem napisal skeča Pri šefu in Domišljija. Leta 1941 ga je uprava Narodnega gledališča v Ljubljani imenovala za častnega režiserja. Poleg igranja na gledaliških odrih je igral še v rusko-jugoslovanskem filmu z naslovom V gorah Jugoslavije, veliko pa je delal tudi na radiu, v radijskih igrah.

Kamra.si, 6. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. oktobra 1924 se je v Šoštanju rodil Janez Žmavc, slovenski dramatik, dramaturg in knjižničar. Umrl je 17. marca 2019 v Slovenj Gradcu. Dramatik, dramaturg, prevajalec in publicist Janez Žmavc je po opravljeni maturi na celjski gimnaziji v letih 1948 do 1952 študiral dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, po študiju je bil dve sezoni dramaturg v kranjskem Prešernovem gledališču, nato je pet let delal v Študijski knjižnici v Celju, potem pa se je kot dramaturg zaposlil v SLG Celje in ostal tam do upokojitve leta 1990. Posvečal se je gledališki publicistiki, prevajanju gledaliških besedil, urejanju gledaliških listov in praktični dramaturgiji. V prvi vrsti pa je bil dramatik. Najprej je pisal realistične drame, v katerih je problematiziral (malo)meščansko okolje v povojni družbi z vidika posamične intimne usode, pozneje je za prikazovanje pridobitniškega potrošniškega sveta uporabljal modernejši odrski izraz. Že v 80. letih je zanj značilen premik k absurdno groteskni in s prevladujočo ironijo zaznamovani gledališki konverzaciji. Napisal ali priredil je tudi številne igre za mladino in otroke.

Kamra.si, 5. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. oktobra 1959 se je v Dolencih na Goričkem rodil Franc (Feri) Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju, se je vpisal na soboško gimnazijo. Želel je študirati slikarstvo, vendar se je po neopravljenih sprejemnih izpitih vpisal na študij novinarstva. Kmalu se je tudi zaposlil v dnevno-informativnem programu Radia Ljubljana. V tem času je začel pisati svoj prvi roman Peronarji, ki je izšel 1982. leta. Od leta 1983 ima status samostojnega umetnika. S Francijem Justom sta ustanovila Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, ki se ukvarja predvsem z založniško dejavnostjo, poleg tega pa organizira tudi vsakoletno srečanje slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev Oko besede in festival narečne književnosti Dialekta.Avtorjevo otroštvo je zaznamovano z življenjem v odročni prekmurski vasici, kjer se je s knjižno slovenščino prvič srečal šele v osnovnošolskih klopeh. Takrat se je zanj odprl svet pisane besede. Pred tem je namreč užival v pripovedovanju pravljic matere Tereze in očeta Štefana. Prav zaradi ljubezni do pripovedovanja je nastala zbirka pravljic Mislice (1999), za katero je leta 2000 dobil nagrado Večernica.Na njegov odnos do sveta in drugačnosti so vsekakor vplivale tudi mladostniške izkušnje z Romi, ki so živeli v sosednji vasi, in s katerimi je tudi obiskoval osnovno šolo. Te izkušnje in bližina romske populacije se kaže v njegovih delih Namesto koga roža cveti (1991) in Nedotakljivi, mit o Ciganih (2007). Po obeh delih je posnet tudi film.Sam pravi, da se je z umetnostjo pisanja srečal že v osnovni šoli, ko je napisal prvo pesmico. Leta 1981 je v sodelovanju s pomurskima avtorjema Milanom Vincetičem in Valerijo Pergar izdal pesniško zbirko Kot slutnja radovedno, kasneje skupaj z Milanom Vincetičem še zbirko novel Za svetlimi obzorji (1988) in Srebrni breg (1995).Dela za otroke, najsi bodo to otroške pesmice (Cicibanija, 1987), kratke zg