Kamra.si, 21. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. januarja 2021 je v Sežani umrla Jolka Milič, slovenska pesnica, prevajalka in publicistka. Rodila se je 5. februarja 1926 v Sežani. V družini Jožeta (Pepija) Miliča in njegove žene Ivanke Perhavc, poročene Milič, so se rodili trije otroci: prvorojenka Vilemira, drugorojenka Jolka in nato še sin Josip (Učo), svetovno znani pulmolog. Jolka Milič je osnovno šolo obiskovala v Sežani. Leta 1947 je maturirala na italijanskem učiteljišču, kjer je v enem letu opravila vse tri razrede. V mladih letih je obiskovala tečaje slovenščine in francoščine. Nekaj časa je službovala kot bančna uradnica, kjer je bila zaposlena tudi Tončka Ravbar, sestra Srečka Kosovela, s katero sta se pogosto pogovarjali o poeziji. Zaradi svoje ljubezni do književnosti je Jolka opustila poklic bančnice in se odločala za status neodvisne ustvarjalke. Od leta 1954 objavlja kritike, esejistično prozo, pesmi in prevode v slovenskem in zamejskem periodičnem tisku. Leta 1972 so v Pesniških listih pri založbi Lipa izšle njene Pesmi (lepljenke). Seznam avtorjev, katerih dela je prevajala, zajema več kot 170 imen pesnikov in pesnic slovenske in svetovne književnosti.

Kamra.si, 21. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. januarja 1921 je v Litiji umrl Luka Svetec, pravnik, politik, pisatelj in jezikoslovec. Rodil se je 8. oktobra 1826 v Podgorju pri Kamniku. Osnovno šolo je obiskoval pri frančiškanih v Kamniku, gimnazijo pa kot gojenec Alojzijevišča v Ljubljani. Licejski študij je končal v Ljubljani in v letih 1848-1849 tu poslušal pravna predavanja v slovenščini. Leta 1853 je doštudiral pravo na dunajski univerzi in nato služboval na Hrvaškem. Od leta 1861 je bil pomožni uradnik v Mokronogu in Kočevju, leta1864 je postal sodnik na Brdu pri Lukovici, leta 1866 policijski komisar na ljubljanskem magistratu. Med leti 1871 in 1872 je bil notar v Idriji, od leta 1873 dalje pa v Litiji. Njegovo zgodnje pesništvo je zaznamovano z domoljubjem (Lipi, Rojakom, 1849), pripovedništvo pa z romantiko (povest Vladimir i Kosara, Slovenska bčela, 1851). Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu (1851), ki pa je le obsežnejša pripovedna pesem. Leta 1865 se je kritično odzval na izid pesniške zbirke Simona Jenka in bil jezikovni mentor Josipa Vošnjaka.