Borštnikovo srečanje, 14. november 2021 ― S podelitvijo nagrad se je v Kranju končal 51. Teden slovenske drame, velika zmagovalka pa je uprizoritev Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija in koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Predstava je prejela Šeligovo nagrado po izboru žirije, nagrado po izboru občinstva in tudi igralski nagradi, ki so ju sicer podelili prvič.  "Škofjeloški pasijon v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj zgodovinske sedimente in težo svetopisemskega izročila, ki obdaja prvo slovensko dramsko besedilo, prevede v sodobno pulzirajoče gradivo, ki besedo tudi dejansko prestavi v meso. Vsebino gledališkega dogodka postavi v trpna in trpeča telesa, ki kanonično zgodbo uprizarjajo v svojstvenem odrskem jeziku," je v obrazložitvi nagrade za najboljšo predstavo festivala zapisala žirija v sestavi Rok Bozovičar, Diana Koloini in Viktorija Rangelova. Predstava Škofjeloški pasijon je najbolj prepričala tudi gledalce. Ti so sicer v tekmovalnem in spremljevalnem programu videli osem predstav po izboru selektorja Roka Andresa; tri predstave zaradi produkcijskih težav v Kranju niso bile odigrane.  Žiranti so prvič podelili tudi nagradi za najboljšega igralca in igralko. Dodelili so ju igralcema Škofjeloškega pasijona Doroteji Nadrah in Blažu Setnikarju. Igralka v vlogo Eve in Marije vstopa brez verbalnega aparata in se ne naslanja na tipizirane podobe žrtve, temveč s svojo telesno ekspresivnostjo in vztrajnostjo vzpostavi presunljivo odrsko prisotnost, meni žirija. Za Setnikarja pa so zapisali, da se "kot Adam in Kristus brezkompromisno podvrže torturi uprizoritvenega kolesja, pri čemer znotraj njega ostaja čist v svoji sleherniški naivnosti." Posebno nagrado Tedna slovenske drame, ki je bila prav tako podeljena prvič, pa je žirija dodelila uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Maske Ljubljana, in sicer za družbeno občutljivost uprizoritve. "Njena igra ne poteka v fikcijskih svetovih, temveč

Borštnikovo srečanje, 14. november 2021 ― S podelitvijo nagrad se je v Kranju končal 51. Teden slovenske drame, velika zmagovalka pa je uprizoritev Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija in koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Predstava je prejela Šeligovo nagrado po izboru žirije, nagrado po izboru občinstva in tudi igralski nagradi, ki so ju sicer podelili prvič.  "Škofjeloški pasijon v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj zgodovinske sedimente in težo svetopisemskega izročila, ki obdaja prvo slovensko dramsko besedilo, prevede v sodobno pulzirajoče gradivo, ki besedo tudi dejansko prestavi v meso. Vsebino gledališkega dogodka postavi v trpna in trpeča telesa, ki kanonično zgodbo uprizarjajo v svojstvenem odrskem jeziku," je v obrazložitvi nagrade za najboljšo predstavo festivala zapisala žirija v sestavi Rok Bozovičar, Diana Koloini in Viktorija Rangelova. Predstava Škofjeloški pasijon je najbolj prepričala tudi gledalce. Ti so sicer v tekmovalnem in spremljevalnem programu videli osem predstav po izboru selektorja Roka Andresa; tri predstave zaradi produkcijskih težav v Kranju niso bile odigrane.  Žiranti so prvič podelili tudi nagradi za najboljšega igralca in igralko. Dodelili so ju igralcema Škofjeloškega pasijona Doroteji Nadrah in Blažu Setnikarju. Igralka v vlogo Eve in Marije vstopa brez verbalnega aparata in se ne naslanja na tipizirane podobe žrtve, temveč s svojo telesno ekspresivnostjo in vztrajnostjo vzpostavi presunljivo odrsko prisotnost, meni žirija. Za Setnikarja pa so zapisali, da se "kot Adam in Kristus brezkompromisno podvrže torturi uprizoritvenega kolesja, pri čemer znotraj njega ostaja čist v svoji sleherniški naivnosti." Posebno nagrado Tedna slovenske drame, ki je bila prav tako podeljena prvič, pa je žirija dodelila uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Maske Ljubljana, in sicer za družbeno občutljivost uprizoritve. "Njena igra ne poteka v fikcijskih svetovih, temveč

Borštnikovo srečanje, 1. november 2021 ― V 91. letu starosti se je poslovil teatrolog, gledališki in literarni kritik Vasja Predan. Skoraj pol stoletja je s kritiškim očesom spremljal domače in tuje gledališke uprizoritve na Slovenskem. Bil je dejaven, plodovit, zanesljiv in pronicljiv kritiški in publicistični sopotnik slovenskega gledališkega, literarnega in kulturnega dogajanja v drugi polovici 20. stoletja in v prvem desetletju 21. stoletja. Diplomiral je iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se zaposlil kot dramaturg na TV Ljubljana, nato pa je bil do leta 1992 urednik pri Naših razgledih. Obenem je pisal eseje in komentarje o dramaturških in gledaliških vprašanjih, iz katerih je razbrati njegovo odprtost za aktualizirano, samosvojo odrsko interpretacijo dramske umetnine. Pisal je tudi o slovstvenih vprašanjih in spremne besede h knjižnim objavam dramskih in drugih besedil. Večkrat je bil član različnih žirij in selektor Sterijinega pozorja v Novem Sadu. Bil je tudi pobudnik, soavtor in sourednik monografskega zbornika o režiserju Miletu Korunu iz leta 2002. Skupaj z Dušanom Moravcem je leta 2001 izdal knjigo Sto slovenskih dramskih umetnikov, leta 2004 pa je izšle njegove Teatrološke študije in eseji. Leta 1967 je prejel nagrado Prešernovega sklada, ob svoji 80-letnici leta 2010 pa Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Mesto Ljubljana mu jo je podelilo za izjemen opus kritiških analiz ter pronicljivih, pisateljsko vživetih interpretacij slovenske književnosti in gledališča, pa tudi za dolgoletno ustvarjanje visokega javnega intelektualnega dialoga znotraj slovenske in svetovne umetnosti in kulture v vlogi urednika Naših razgledov. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov je Predanu leta 2016 podelilo prvo nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo.

Borštnikovo srečanje, 1. november 2021 ― V 91. letu starosti se je poslovil teatrolog, gledališki in literarni kritik Vasja Predan. Skoraj pol stoletja je s kritiškim očesom spremljal domače in tuje gledališke uprizoritve na Slovenskem. Bil je dejaven, plodovit, zanesljiv in pronicljiv kritiški in publicistični sopotnik slovenskega gledališkega, literarnega in kulturnega dogajanja v drugi polovici 20. stoletja in v prvem desetletju 21. stoletja. Diplomiral je iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se zaposlil kot dramaturg na TV Ljubljana, nato pa je bil do leta 1992 urednik pri Naših razgledih. Obenem je pisal eseje in komentarje o dramaturških in gledaliških vprašanjih, iz katerih je razbrati njegovo odprtost za aktualizirano, samosvojo odrsko interpretacijo dramske umetnine. Pisal je tudi o slovstvenih vprašanjih in spremne besede h knjižnim objavam dramskih in drugih besedil. Večkrat je bil član različnih žirij in selektor Sterijinega pozorja v Novem Sadu. Bil je tudi pobudnik, soavtor in sourednik monografskega zbornika o režiserju Miletu Korunu iz leta 2002. Skupaj z Dušanom Moravcem je leta 2001 izdal knjigo Sto slovenskih dramskih umetnikov, leta 2004 pa je izšle njegove Teatrološke študije in eseji. Leta 1967 je prejel nagrado Prešernovega sklada, ob svoji 80-letnici leta 2010 pa Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Mesto Ljubljana mu jo je podelilo za izjemen opus kritiških analiz ter pronicljivih, pisateljsko vživetih interpretacij slovenske književnosti in gledališča, pa tudi za dolgoletno ustvarjanje visokega javnega intelektualnega dialoga znotraj slovenske in svetovne umetnosti in kulture v vlogi urednika Naših razgledov. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov je Predanu leta 2016 podelilo prvo nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo.