Na stalnem naslovu najinega početja, 28. junij 2016 ― Performativno-zvočna inštalacijaNedelja, 4. 9. 2016, od 18.00 do 21.00Cirkulacija 2, Tobačna 2, LjubljanaIdejna zasnova projekta: Radharani PernarčičAvtorji in izvajalci: Radharani Pernarčič, Srečko Jorš, Neven M. AgalmaKoprodukcija: Cirkulacija 2 Fotografija: AniRadarJe dovolj kemija za alkimijo? Ali alkimija sploh potrebuje kemijo? Ali potrebujemo še kaj več od kemije za alkimijo? Če je odgovor pritrdilen, kam ga pritrdimo? Če je odklonilen, v katero smer se odklonimo in v katero priklonimo?Ko je prostor enkrat odklenjen, je vse tu.  Zato vabljeni, da sem nam priključite pri motrenju ob vzhajajočem testu!Radharani in Srečko že vrsto let preigravata različne score, da raziščeta odgovore na vprašanja, kako iz vsakdanjega vznike nevsakdanje (hoja, sedenje, hranjenje, ležanje, zalivanje rož, popravljanje avtomobilov…) in ne ne zadnje, kako nevsakdanje poganja vsakdan. Tokrat se jima priključuje zvočni umetnik Neven M. Agalma, z improvizacijo na svojih elektronskih zvočilih ter prepletom ambient/noise elementov, v ravno tako ne/vsakdanje momente in gmote slušno-‘vidnih’ ne/podob. Performerja, kad in ogromen kup moke. Nič ni vnaprej pripravljeno. Performerja se na licu mesta potopita v kad – na videz običajen prizor dveh otrok, ki se skupaj kopata. Ali pa dveh ljubimcev, ki proslavljata. Nemara dveh neznancev, ki na avtobusu sedita drug nasproti drugega, vozeč se v isto smer. Predstavnost prizora se spreminja s prezenco nohta na ušesu. S svojim gibanjem po kadi pravzaprav sproti mesita testo. Bolj kot se testo gosti, bolj se v odvisnosti od nenavadnega vzgona spreminja njun gibalni materjal, ali pa nek kolektivni zagon. Vse poteka zelo subtilno, performerja razskujeta, koliko akcije je še najmanj potrebno, da se v gledalcu prebudi njegova lastna domišljija. Kje se lahko za nekaj časa ustavita in dovolita, da govori gola vizualnost? Dopuščata in namensko ustvarjata prostor za opazovanje: patine na njuni koži, utrujenosti teles od napora, ki se z gostoto testa veča,